sobota, 15. maj 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 16. 5. 2021-23. 5. 2021

 

Petega maja mi je umrla mama, ki je 15. marca vstopila v 98. leto. Do­volite mi omeniti en stavek, ki ga je pogosto ponavljala: »Naj se zgo­di Njegova sveta božja volja.« Naj se je zgodilo karkoli hudega očetova smrt pri 33 letih, ko ji je bilo 8 let, partizani ustrelijo očima v veži doma (5. 10. '42), leto pozneje izropajo posestvo ter požgejo hišo, gostil­no in trgovino (29. 11. '43), begunst­vo v zimi '42/'43, njena mama pred ljudskim sodiščem ('45), njen brat je po čudežni rešitvi izpred roškega brezna obsojen na smrt ('45; leta '54 rešen iz zapora), smrt drugorojenca ('54), smrt moža (2017), smrt hčerke (2018) in nešteto drugega ni v svojih mislih komentirala in premlevala, da bi se bolečina razra­sla v dvom ali upor Bogu, temveč je tok tesnobe prekinjala z vzdihom: Naj se zgodi Tvoja sveta božja volja. Počasi ji je odleglo. Pred službo, ki se je začela ob šestih, je pomolzla kra­ve, delala osem ur v pisarni, nato pa doma na kmetiji. Ko se je oče zvečer usedel k počitku, povečerjal, vzel v roke časopis ali knjigo, so njej ostala še vsa notranja opravila. Ni se pogo­varjala z demoni razbolelih čustev, da bi tonila v potrtost, ampak se je odpirala novemu čudenju. Za vse to ni potrebovala potovanj ali javnega priznanja, temveč so ji bile dovolj rože na oknih in na vrtu. Čutila jih je in se pogovarjala z njimi. Bile so ji podoba raja, pogovor z njimi pa šepet s Stvarnikom.

Nikoli ni govorila, da je v čem prikrajšana. Vse, kar je občutila, je bil zanjo en sam velik Božji dar. Ni potrebovala ne pomirjeval ne tera­pevtov, dovolj ji je bilo brezpogojno zaupanje v Božjo dobroto. Tudi sam za reševanje svojih preizkušenj ne bom iskal drugega modela kot tega, ki se je utelesil na mojem domu.

Milan Knep

Sv. Janez Pavel II.: »Ohranite nedo­taknjeno obličje te čudovite deže­le, ki vam jo je Bog zaupal; ne do­pustite, da bi zamrlo plemenito državljansko in duhovno izročilo, ki je zaznamovalo zgodovino va­šega ljudstva! Pogumno in vztraj­no stopajte dalje po poti napredka, s seboj pa vedno nosite vrednote svoje bogate kulturne dediščine.«


Trije kratki dnevi, od 17. do 19. maja leta 1996, so bili dnevi posebne­ga blagoslova za našo domovino in Cerkev na Slovenskem. Obisk pape­ža Janeza Pavla II. je bil milostni do­godek, ki ga tisti, ki ga je doživel, ne more pozabiti. Ne samo zato, ker nas nanj spominjajo številne fotogra­fije, posnetki in izrečene misli, pač pa predvsem zato, ker se je vtisnil v srce. Naj se ne sliši pretirano, če re­čem, da smo ob njem doživeli trenu­tek nebes. Slovenija je bila s soncem obsijana dežela, brez nesreč in na­silja, odeta v prazničnost in spokoj­nost velikonočnega jutra; kako smo se čudili miru, ki se je takrat naselil v nas. Danes vemo, da ga je prinesel svetnik. Janez Pavel Veliki.

Tudi naša stolnica ga je smela go­stiti. V njej smo se skupaj z našimi škofi in gosti zbrali duhovniki, re­dovniki in redovnice iz vse Slove­nije. Poleg srečanja z mladimi v Po­stojni je bil to eden najbolj ganljivih dogodkov: ko je pod kupolo in časti­tljivimi oboki odmevalo petje lavretanskih litanij, tako kot jih drugje nikjer ne pojo.

Zaradi razmer nismo mogli pri­praviti kakšne spominske slovesno­sti; naj bo tokrat za spomin samo ne­kaj fotografij in misli.
Zaradi razmer nismo mogli pri­praviti kakšne spominske slovesno­sti; naj bo tokrat za spomin samo ne­kaj fotografij in misli.
»Gojite globoko predanost Mariji, Devici, Materi in Kraljici Sloveni­je, na katero se vi obračate s tako le­pim imenom: 'Marija Pomagaj'...«

»Danes sem tukaj med sloven­skim ljudstvom v Ljubljani, v 'beli Ljubljani', kot romar in glasnik evangelija.«

»Danes sem tukaj med sloven­skim ljudstvom v Ljubljani, v 'beli Ljubljani', kot romar in glasnik evangelija.«

Dobrotnost (Bonitas). Krepost dobrotnosti upodablja žena, ki s prstom kaže proti nebu, ob sebi pa ima peli­kanova mladiča, ki »nakazujeta« na legendo, po kateri si je pelikan, ker zaradi lakote ni mogel nahranti svo­jih mladičev, s kljunom predrl prsi in jim dal piti svojo kri. Ko je lakota minila, so mladiči lahko zleteli v ži­vljenje, stari pelikan pa je umrl, ker je svojo kri in svoje življenje daroval mladičem. Ni čudno, da je ta podoba kmalu postala simbol Kristusove žr­tve na križu in evharistije.

Krepost dobrotnosti (dobrote, dobrohotnosti) ima torej svoje »iz­hodišče« v Božji ljubezni oz. njego­vi naklonjenosti. Tej Božji ljubezni more kristjan odgovarjati z ljubezni­jo, ki pa mu jo Bog podarja po Sve­tem Duhu, kajti Sveti Duh ni samo skrivnost, v kateri Bog ljubi človeka,

ampak tudi skrivnost, v kateri ljubi človek Boga. Apostol Pavel lepo pra­vi: »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Ta krepost ljubezni nas napravi sposobne za dobroho­tnost, ki je sad dobrega srca, ki po Božjem zgledu hoče in išče samo to, kar je dobro. Sveti Avguštin opredeluje to kot notranjo držo, »naravna­nost volje k vsakršnemu dobremu«. Ne gre torej za posamična dejanja, ampak za stalno držo.

Človekova dobrota je tako de­lež na dobroti absolutnega, Boga. Ta dobrota je položila svet v roke človeku, da ga gradi po volji »do­brega« Boga. Zato nepristnost in razdiralnost v svetu ne prihajata od Boga, marveč od človeka.

Dobrota je drža, v kateri človek, ko se srečuje s svetom, ni nezau­pljiv, ne zametuje, pač pa spoštu­je, ceni, pomaga, pospešuje. Do­brota v stiku z drugimi ne pozna avtoritarnosti, pač pa pušča nji­hovemu življenju odprte prosto­re, svobodno gibanje. V dobroti ni zagrenjenosti nad svetom, ampak razumevanje in odpuščanje. Ker je plemenita in velikodušna, ne pusti, da bi razvaline zaradi kriv­de koga ostale razvaline, ampak vedno najde način, da na njih spet vzklije in požene življenje.

Dobrota je molčeča, ne govori mnogo, ne sili v ospredje. In čim globja je, tem bolj je molčeča. Je, ka­kor pravi Romano Guardini, »vsak­danji kruh, ki hrani življenje«.

• V četrtek, 20. 5., ob 9.00 bo krizmena maša, pri kateri bo gospod nadškof posvetil in blagoslovil sveta olja. Svete maše ob 10.30 ne bo!

  Nedelja, 16. 5.: . 7. velikonočna nedelja

  Ponedeljek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik

Torek, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec

  Sreda, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik

  Četrtek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duh.

  Petek, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, muč.

  Sobota, 22. 5.: sv. Marjeta Kasijska, red.

  Nedelja, 23. 5.: BINKOŠTI

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob ka­teri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

 

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar