Petega maja mi je umrla mama, ki je 15. marca vstopila v 98. leto. Dovolite mi omeniti en stavek, ki ga je pogosto ponavljala: »Naj se zgodi Njegova sveta božja volja.« Naj se je zgodilo karkoli hudega očetova smrt pri 33 letih, ko ji je bilo 8 let, partizani ustrelijo očima v veži doma (5. 10. '42), leto pozneje izropajo posestvo ter požgejo hišo, gostilno in trgovino (29. 11. '43), begunstvo v zimi '42/'43, njena mama pred ljudskim sodiščem ('45), njen brat je po čudežni rešitvi izpred roškega brezna obsojen na smrt ('45; leta '54 rešen iz zapora), smrt drugorojenca ('54), smrt moža (2017), smrt hčerke (2018) in nešteto drugega ni v svojih mislih komentirala in premlevala, da bi se bolečina razrasla v dvom ali upor Bogu, temveč je tok tesnobe prekinjala z vzdihom: Naj se zgodi Tvoja sveta božja volja. Počasi ji je odleglo. Pred službo, ki se je začela ob šestih, je pomolzla krave, delala osem ur v pisarni, nato pa doma na kmetiji. Ko se je oče zvečer usedel k počitku, povečerjal, vzel v roke časopis ali knjigo, so njej ostala še vsa notranja opravila. Ni se pogovarjala z demoni razbolelih čustev, da bi tonila v potrtost, ampak se je odpirala novemu čudenju. Za vse to ni potrebovala potovanj ali javnega priznanja, temveč so ji bile dovolj rože na oknih in na vrtu. Čutila jih je in se pogovarjala z njimi. Bile so ji podoba raja, pogovor z njimi pa šepet s Stvarnikom.
Nikoli ni govorila, da je v čem prikrajšana. Vse, kar je občutila, je bil zanjo en sam velik Božji dar. Ni potrebovala ne pomirjeval ne terapevtov, dovolj ji je bilo brezpogojno zaupanje v Božjo dobroto. Tudi sam za reševanje svojih preizkušenj ne bom iskal drugega modela kot tega, ki se je utelesil na mojem domu.
Milan Knep
 |
| Sv. Janez Pavel II.: »Ohranite nedotaknjeno obličje te čudovite dežele, ki vam jo je Bog zaupal; ne dopustite, da bi zamrlo plemenito državljansko in duhovno izročilo, ki je zaznamovalo zgodovino vašega ljudstva! Pogumno in vztrajno stopajte dalje po poti napredka, s seboj pa vedno nosite vrednote svoje bogate kulturne dediščine.« |
Trije kratki dnevi, od 17. do 19. maja leta 1996, so bili dnevi posebnega blagoslova za našo domovino in Cerkev na Slovenskem. Obisk papeža Janeza Pavla II. je bil milostni dogodek, ki ga tisti, ki ga je doživel, ne more pozabiti. Ne samo zato, ker nas nanj spominjajo številne fotografije, posnetki in izrečene misli, pač pa predvsem zato, ker se je vtisnil v srce. Naj se ne sliši pretirano, če rečem, da smo ob njem doživeli trenutek nebes. Slovenija je bila s soncem obsijana dežela, brez nesreč in nasilja, odeta v prazničnost in spokojnost velikonočnega jutra; kako smo se čudili miru, ki se je takrat naselil v nas. Danes vemo, da ga je prinesel svetnik. Janez Pavel Veliki.
Tudi naša stolnica ga je smela gostiti. V njej smo se skupaj z našimi škofi in gosti zbrali duhovniki, redovniki in redovnice iz vse Slovenije. Poleg srečanja z mladimi v Postojni je bil to eden najbolj ganljivih dogodkov: ko je pod kupolo in častitljivimi oboki odmevalo petje lavretanskih litanij, tako kot jih drugje nikjer ne pojo.
Zaradi razmer nismo mogli pripraviti kakšne spominske slovesnosti; naj bo tokrat za spomin samo nekaj fotografij in misli. |
| »Gojite globoko predanost Mariji, Devici, Materi in Kraljici Slovenije, na katero se vi obračate s tako lepim imenom: 'Marija Pomagaj'...« |
 |
| »Danes sem tukaj med slovenskim ljudstvom v Ljubljani, v 'beli Ljubljani', kot romar in glasnik evangelija.« |
»Danes sem tukaj med slovenskim ljudstvom v Ljubljani, v 'beli Ljubljani', kot romar in glasnik evangelija.«
Krepost dobrotnosti (dobrote, dobrohotnosti) ima torej svoje »izhodišče« v Božji ljubezni oz. njegovi naklonjenosti. Tej Božji ljubezni more kristjan odgovarjati z ljubeznijo, ki pa mu jo Bog podarja po Svetem Duhu, kajti Sveti Duh ni samo skrivnost, v kateri Bog ljubi človeka,
ampak tudi skrivnost, v kateri ljubi človek Boga. Apostol Pavel lepo pravi: »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Ta krepost ljubezni nas napravi sposobne za dobrohotnost, ki je sad dobrega srca, ki po Božjem zgledu hoče in išče samo to, kar je dobro. Sveti Avguštin opredeluje to kot notranjo držo, »naravnanost volje k vsakršnemu dobremu«. Ne gre torej za posamična dejanja, ampak za stalno držo.
Človekova dobrota je tako delež na dobroti absolutnega, Boga. Ta dobrota je položila svet v roke človeku, da ga gradi po volji »dobrega« Boga. Zato nepristnost in razdiralnost v svetu ne prihajata od Boga, marveč od človeka.
Dobrota je drža, v kateri človek, ko se srečuje s svetom, ni nezaupljiv, ne zametuje, pač pa spoštuje, ceni, pomaga, pospešuje. Dobrota v stiku z drugimi ne pozna avtoritarnosti, pač pa pušča njihovemu življenju odprte prostore, svobodno gibanje. V dobroti ni zagrenjenosti nad svetom, ampak razumevanje in odpuščanje. Ker je plemenita in velikodušna, ne pusti, da bi razvaline zaradi krivde koga ostale razvaline, ampak vedno najde način, da na njih spet vzklije in požene življenje.
Dobrota je molčeča, ne govori mnogo, ne sili v ospredje. In čim globja je, tem bolj je molčeča. Je, kakor pravi Romano Guardini, »vsakdanji kruh, ki hrani življenje«.
• V četrtek, 20. 5., ob 9.00 bo krizmena maša, pri kateri bo gospod nadškof posvetil in blagoslovil sveta olja. Svete maše ob 10.30 ne bo!
• Nedelja, 16. 5.: . 7. velikonočna nedelja
• Ponedeljek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik
• Torek, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec
• Sreda, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik
• Četrtek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duh.
• Petek, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, muč.
• Sobota, 22. 5.: sv. Marjeta Kasijska, red.
• Nedelja, 23. 5.: BINKOŠTI
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar