sobota, 8. maj 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 9. 5. 2021-16. 5. 2021

6. VELIKONOČNA NEDELJA

Če bi bil Jezus zgolj človek, ki trpi krivico kot kdor koli drug, z odpu­ščanjem naših grehov in prenovo stvarstva ne bi bilo nič. Ker pa je bil Jezus Božji Sin, mu je bil skupaj z vsem človeštvom dostopen tudi ce­lotni univerzum. Kristusov križ je neskončno težak, ker je več kot sim­bol. Je sežetek vsega zla na zemlji, odkar obstaja; nekakšna singularna točka, v kateri skupaj s človekom v neredu materije, misli in čustev skupaj vzdihujeta človek in stvar­stvo in čakata na prenovo od zno­traj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokonč­no prenovljena nebo in zemlja.

Zelo izvirno je to opisal sv. Efrem Sirski (306-373), diakon, ustanovi­telj teološke šole, znan po teoloških spisih, zlasti pa kot pesnik duhov­nih pesmi. V enem izmed svojih govorov pravi: »Glede na telo, ki ga je imel, ga je smrt umorila; z istim

orožjem pa je on zmagal nad smr­tjo. Njegova božanska narava je bila skrita pod njegovo človeško nara­vo. Ko se je s svojim telesom pribli­žal smrti, ga je ta umorila, a je bila hkrati umorjena tudi smrt sama. Smrt je s tem, ko je umorila Kristu­sovo fizično telo, usmrtila le narav­no življenje, njo pa je ob tem umori­lo nadnaravno življenje. Ker ga torej smrt ni mogla požreti brez telesa, niti priti do predpekla brez mesa, je prišel v Devico in od nje sprejel telo, da je v njem prišel do predpekla. Ko pa je s privzetim telesom prišel tja, je uničil vse zaklade pekla in raztresel vse njegovo bogastvo. ... Eva, mati vseh živih, je postala iz­vor smrti vseh živih. Vzbrstela pa je Marija, nova trta glede na staro trto Evo, in v njej je zaživel Kristus, da bi v smrtonosnem sadu skrito ži­vljenje uničilo smrt.«

Milan Knep



»Omenjena kapela je v ta na­men lepo ozaljšana. Vhod v ka­pelo je s klopmi pregrajen; pred oltarjem na obeh straneh osem velikih, deset do petnajst letnih zelenih cipres stoji, ki nam vrt predočujejo. Med cipresami je pa nekaj večjih cvetlic vsajenih. Stranski zidovi so z rdečim prepreženi, ravno tako stopnice oltarja. Oltar, ki je že sam na sebi lepo in umetno izdelan in je bil pred malo leti prenovljen. Je pa lep, da še nikoli tako ne. Vse, kar lepega in dragega stolna cerkev premore, in kar ljubljanski goz­dovi zelenega in ljubljanski vr­tovi cvetočega dati zmorejo, na njim najdeš. Tu vidiš dve vrsti srebrnih svečnikov, eno višje, eno nižje postavljenih: na zgor­njih funtne, na spodnjih dva funtne sveče nataknjene: od oltarnih prtov lepi, tanki svileni krajci ob oltarju vise. Krajci, kateri so nek­daj obličje imenitne gospe zagrinjali. Med svečniki in kjerkoli je kazalo, so cvetlice v najlepšim veliko travniškim cvetju v le­pih, dragih posodah po oltarju in njegovih stranskih vencih po zidu nastavljene; vrh oltarja pa je okno z zelenjem otemnjeno. Lepa oltarjeva podoba, Mati Božja pomočnica, katero je naš prerano umrli Langus kakor nalašč za to pobožnost zmalal, čeprav takrat še nihče vanjo mislil ni, je z le­pim cvetličnim vencem obdana, čigar spodnja konca se okoli oltarjevih stebrov ovijata, zgornja pa ravno nad Marijino glavo v šo­pek lepih cvetlic vežeta. Sredi kapelinega oboka, ravno kakor nad Marijino glavo, visi lep, kraljeve­mu vencu podoben svetilnjak, na katerim je 24 sveč nastavljenih. Sem ter tja so kakor žlahtni ka­mni steklene mnogovrstno bar­vane, zelene, rdeče, rumene, vi­šnjeve krogle z vodo napolnjene, nad katerimi lučice gore in kaj lepo gledalcem naproti leskečejo ter zeleni in cvetoči Marijin vrt v mraku razsvetljujejo. Medtem ko ovenčani Marijin ol­tar ogledujeva, se prostorna cer­kev tako napolni, da je ob tri četrt na sedem prava gneča v njej, da ne more nihče več ne ven, noter. Te­daj zakristijski zvonček zazvoni in cerkovnik koraka pred gospo­dom fajmoštrom proti prižnici.«

Ponižnosti sledi Čistost, ki jo upoda­blja ženska figura z žezlom v desnici in dvema grlicama na levici. Žezlo pred­stavlja moč samoobvladovanja grilici pa sta simbol zvestobe. Čistost je ena izmed oblik zmernosti, ki kroti in ureja naravno spolno teženje. S pomočjo čistosti človekov duh ob­vladuje čutnost v mejah, kot jih je določil Stvarnik. Ni največja krepost, ima pa velik pomen za duhov­no življenje. S čistostjo na­mreč človek ohranja du­hovno svobodo in oblast duha nad telesnostjo. Gre­hi zoper čistost so sicer manj težki kot duhovni, vendar pa so za duhovno življenje po­gosto nevarnejši, ker pomagajo, da do­biva telesnost oblast nad duhovnostjo. Papeški teolog Wojciech Gietych pravi, da je največji greh napuh, »ker človeku preprečuje odnos z Bogom, daje mu občutek samoza­dostnosti. Grehi nečistovanja so sicer manj nevarni, ker nosijo s se­boj občutek ponižanosti, kar je do­bra priložnost, da se človek vrne k Bogu, z vidika družbenih posledic in zapletov v intimnem življenju pa so nevarnejši.« Zato mora vsak človek obvezno dose­či določeno stopnjo spolne vzdržnosti. Usodna pomota je na primer reči, da medtem ko neporočenim na področju spolnosti ni dovoljeno nič, je poroče­nim dovoljeno vse. Moralka razlikuje več vrst čistosti: predzakonsko, zakon­sko, vdovsko in popolno čistost, ki je v popolni zdržnosti iz ljubezni do Boga. Sem spadata devištvo in celibat. Duhovni pisatelji svetujejo različne opore oz. zaščite, ki nam lahko po­magajo pri ohranitivi čistosti. Prva je zmožnost dobrega raz­likovanja. Ne čutiti sku­šnjav zoper čistost je iz­reden Božji dar. Sveti Kasijan opozarja, da ima­jo skušnjave tudi popolni ljudje, zato je pomembno razločevanje med nagi­bom h grehu in dejanjem samim. Pokorščina nam pomaga, da lahko vla­damo svojim strastem; kdor je sam neposlušen, ga tudi njegova lastna nagnjenja ne ubogajo. Zdrava čuječnost v odnosu do čutov nas varuje tako pred preti­rano držo, da v vsakem čutnem užit­ku vidimo skušnjavo (v tem se lahko skriva celo sprevrženost), kakor pred tem, da čutom preveč popuščamo. Ker ima mesenost svoj izvor v telesu, je pomembno mrtvičenje telesnosti oz. telesna aktivnost, zdravo življenje oz. askeza. Sem spada še delo, za ka­tero so že v antiki trdili, da ob njem pozabljamo na strasti in nas pomirja. Boj za čistost traja vse življenje, zato moramo zanjo prositi vsak dan. Tu še kako veljajo Jezusove besede: »Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo.« Poleg teh nam pri ohranjanju čistosti pomaga še premišljevanje o Kristuso­vem trpljenju, prejemanje zakramen­tov, zlasti sveto obhajilo in ponižnost.

V   četrtek, 13.5., na slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, bodo sve­te maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9. uri bo imel gospod nadškof.

V   četrtek, 20.5. ob 9. uri, bo krizmena maša, pri kateri bo gospod nadškof posvetil in blagoslovil sveta olja.

  Nedelja, 9.5.: 6. velikonočna nedelja

  Ponedeljek, 10.5.: sv. Job, svetopisemski mož

  Torek,11.5.: sv. Pankracij, mučenec

  Sreda, 12.5.: sv. Leopold Mandić, redovnik

  Četrtek, 13.5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik

  Petek, 14.5.: sv. Bonifacij, mučenec

  Sobota, 15.5.: sv. Izidor, kmet

  Nedelja, 16.5.: 7. velikonočna nedelja

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob ka­teri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar