6. VELIKONOČNA NEDELJA
Če bi bil Jezus zgolj človek, ki trpi krivico kot kdor koli drug, z odpuščanjem naših grehov in prenovo stvarstva ne bi bilo nič. Ker pa je bil Jezus Božji Sin, mu je bil skupaj z vsem človeštvom dostopen tudi celotni univerzum. Kristusov križ je neskončno težak, ker je več kot simbol. Je sežetek vsega zla na zemlji, odkar obstaja; nekakšna singularna točka, v kateri skupaj s človekom v neredu materije, misli in čustev skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo in čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja.
Zelo izvirno je to opisal sv. Efrem Sirski (306-373), diakon, ustanovitelj teološke šole, znan po teoloških spisih, zlasti pa kot pesnik duhovnih pesmi. V enem izmed svojih govorov pravi: »Glede na telo, ki ga je imel, ga je smrt umorila; z istim
orožjem pa je on zmagal nad smrtjo. Njegova božanska narava je bila skrita pod njegovo človeško naravo. Ko se je s svojim telesom približal smrti, ga je ta umorila, a je bila hkrati umorjena tudi smrt sama. Smrt je s tem, ko je umorila Kristusovo fizično telo, usmrtila le naravno življenje, njo pa je ob tem umorilo nadnaravno življenje. Ker ga torej smrt ni mogla požreti brez telesa, niti priti do predpekla brez mesa, je prišel v Devico in od nje sprejel telo, da je v njem prišel do predpekla. Ko pa je s privzetim telesom prišel tja, je uničil vse zaklade pekla in raztresel vse njegovo bogastvo. ... Eva, mati vseh živih, je postala izvor smrti vseh živih. Vzbrstela pa je Marija, nova trta glede na staro trto Evo, in v njej je zaživel Kristus, da bi v smrtonosnem sadu skrito življenje uničilo smrt.«
Milan Knep
»Omenjena kapela je v ta namen lepo ozaljšana. Vhod v kapelo je s klopmi pregrajen; pred oltarjem na obeh straneh osem velikih, deset do petnajst letnih zelenih cipres stoji, ki nam vrt predočujejo. Med cipresami je pa nekaj večjih cvetlic vsajenih. Stranski zidovi so z rdečim prepreženi, ravno tako stopnice oltarja. Oltar, ki je že sam na sebi lepo in umetno izdelan in je bil pred malo leti prenovljen. Je pa lep, da še nikoli tako ne. Vse, kar lepega in dragega stolna cerkev premore, in kar ljubljanski gozdovi zelenega in ljubljanski vrtovi cvetočega dati zmorejo, na njim najdeš. Tu vidiš dve vrsti srebrnih svečnikov, eno višje, eno nižje postavljenih: na zgornjih funtne, na spodnjih dva funtne sveče nataknjene: od oltarnih prtov lepi, tanki svileni krajci ob oltarju vise. Krajci, kateri so nekdaj obličje imenitne gospe zagrinjali. Med svečniki in kjerkoli je kazalo, so cvetlice v najlepšim veliko travniškim cvetju v lepih, dragih posodah po oltarju in njegovih stranskih vencih po zidu nastavljene; vrh oltarja pa je okno z zelenjem otemnjeno. Lepa oltarjeva podoba, Mati Božja pomočnica, katero je naš prerano umrli Langus kakor nalašč za to pobožnost zmalal, čeprav takrat še nihče vanjo mislil ni, je z lepim cvetličnim vencem obdana, čigar spodnja konca se okoli oltarjevih stebrov ovijata, zgornja pa ravno nad Marijino glavo v šopek lepih cvetlic vežeta. Sredi kapelinega oboka, ravno kakor nad Marijino glavo, visi lep, kraljevemu vencu podoben svetilnjak, na katerim je 24 sveč nastavljenih. Sem ter tja so kakor žlahtni kamni steklene mnogovrstno barvane, zelene, rdeče, rumene, višnjeve krogle z vodo napolnjene, nad katerimi lučice gore in kaj lepo gledalcem naproti leskečejo ter zeleni in cvetoči Marijin vrt v mraku razsvetljujejo. Medtem ko ovenčani Marijin oltar ogledujeva, se prostorna cerkev tako napolni, da je ob tri četrt na sedem prava gneča v njej, da ne more nihče več ne ven, noter. Tedaj zakristijski zvonček zazvoni in cerkovnik koraka pred gospodom fajmoštrom proti prižnici.«
Ponižnosti sledi Čistost, ki jo upodablja ženska figura z žezlom v desnici in dvema grlicama na levici. Žezlo predstavlja moč samoobvladovanja grilici pa sta simbol zvestobe. Čistost je ena izmed oblik zmernosti, ki kroti in ureja naravno spolno teženje. S pomočjo čistosti človekov duh obvladuje čutnost v mejah, kot jih je določil Stvarnik. Ni največja krepost, ima pa velik pomen za duhovno življenje. S čistostjo namreč človek ohranja duhovno svobodo in oblast duha nad telesnostjo. Grehi zoper čistost so sicer manj težki kot duhovni, vendar pa so za duhovno življenje pogosto nevarnejši, ker pomagajo, da dobiva telesnost oblast nad duhovnostjo. Papeški teolog Wojciech Gietych pravi, da je največji greh napuh, »ker človeku preprečuje odnos z Bogom, daje mu občutek samozadostnosti. Grehi nečistovanja so sicer manj nevarni, ker nosijo s seboj občutek ponižanosti, kar je dobra priložnost, da se človek vrne k Bogu, z vidika družbenih posledic in zapletov v intimnem življenju pa so nevarnejši.« Zato mora vsak človek obvezno doseči določeno stopnjo spolne vzdržnosti. Usodna pomota je na primer reči, da medtem ko neporočenim na področju spolnosti ni dovoljeno nič, je poročenim dovoljeno vse. Moralka razlikuje več vrst čistosti: predzakonsko, zakonsko, vdovsko in popolno čistost, ki je v popolni zdržnosti iz ljubezni do Boga. Sem spadata devištvo in celibat. Duhovni pisatelji svetujejo različne opore oz. zaščite, ki nam lahko pomagajo pri ohranitivi čistosti. Prva je zmožnost dobrega razlikovanja. Ne čutiti skušnjav zoper čistost je izreden Božji dar. Sveti Kasijan opozarja, da imajo skušnjave tudi popolni ljudje, zato je pomembno razločevanje med nagibom h grehu in dejanjem samim. Pokorščina nam pomaga, da lahko vladamo svojim strastem; kdor je sam neposlušen, ga tudi njegova lastna nagnjenja ne ubogajo. Zdrava čuječnost v odnosu do čutov nas varuje tako pred pretirano držo, da v vsakem čutnem užitku vidimo skušnjavo (v tem se lahko skriva celo sprevrženost), kakor pred tem, da čutom preveč popuščamo. Ker ima mesenost svoj izvor v telesu, je pomembno mrtvičenje telesnosti oz. telesna aktivnost, zdravo življenje oz. askeza. Sem spada še delo, za katero so že v antiki trdili, da ob njem pozabljamo na strasti in nas pomirja. Boj za čistost traja vse življenje, zato moramo zanjo prositi vsak dan. Tu še kako veljajo Jezusove besede: »Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo.« Poleg teh nam pri ohranjanju čistosti pomaga še premišljevanje o Kristusovem trpljenju, prejemanje zakramentov, zlasti sveto obhajilo in ponižnost.
V četrtek, 13.5., na slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, bodo svete maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9. uri bo imel gospod nadškof.
V četrtek, 20.5. ob 9. uri, bo krizmena maša, pri kateri bo gospod nadškof posvetil in blagoslovil sveta olja.
• Nedelja, 9.5.: 6. velikonočna nedelja
• Ponedeljek, 10.5.: sv. Job, svetopisemski mož
• Torek,11.5.: sv. Pankracij, mučenec
• Sreda, 12.5.: sv. Leopold Mandić, redovnik
• Četrtek, 13.5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik
• Petek, 14.5.: sv. Bonifacij, mučenec
• Sobota, 15.5.: sv. Izidor, kmet
• Nedelja, 16.5.: 7. velikonočna nedelja
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar