4. VELIKONOČNA NEDELJA - NEDELJA DOBREGA PASTIRJA
Ali ste si kdaj od blizu ogledali obraze apostolov, ki jih je upodobil Leonardo da Vinci na svoji sloviti Zadnji večerji? Ali pa obraz sv. Tomaža, ki ga je naslikal italijanski baročni slikar Guercino? Gotovo pa ste v kakšni župnijski veži opazili reprodukcije pleterskih apostolov iz začetka 17. stol.; izvirnike hrani Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici. Obrazi niso poduhovljeni. Njihove robatosti se človek skoraj prestraši. Ne kažejo, da bi se družili s tistim, ki je o sebi rekel, da je krotak in iz srca ponižen. Prej bi pomislili, da se je na njihove obraze preslikalo polje, skromna in suha zemlja, posuta s kamenjem, v katerega so med okopavanjem trnja in osata zadevale njihove motike. Sklepali bi, da je njihova robatost, mrkost in ostrina skupna značilnost povsem istega slikarskega obdobja.
A ne gre za to. Vsi trije slikarji so Jezusa in Janeza naslikali drugače; njuna obraza v nasprotju z obrazi apostolov izžarevata blagost, milino in poduhovljenost. Slikarji so očitno želeli s to razliko nekaj povedati. Sam sem od trenutka, ko sem pleterske apostole videl prvič, pomislil na slikarjevo sporočilo, da je Jezus zaupal oznanjevanje evangelija zelo stvarnim in prizemljenim ljudem, ki morajo poskrbeti, da se bosta v njih stikala groba materija in Božji Duh.
Prav služba povezovanja minljivega in večnega je poslanstvo duhovnika. Za te, ki se v to podajajo, molimo na 4. velikonočno nedeljo, ko stoji pred nami Jezus - Dobri pastir. Ta naloga presega vsakogar, zato je nihče ne sprejme brez omahovanja. Nihče je brez milosti ne more opravljati dobro in pokončno.
Milan Knep
Na prošnje, ki so zlasti iz vrst krščanskega delavstva prihajale v Rim z vseh strani sveta, je papež Pij XII. 1. maja 1955 ta dan posvetil prazniku svetega Jožefa Delavca. Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položaj svetega Jožefa, Marijinega deviškega moža in Jezusovega krušnega očeta, ki je bil delavec, tesar. Zato Cerkev posebej kaže nanj kot na zavetnika in vzornika vseh delavcev, najprej in predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. O tem lepo spregovori tudi papež Frančišek v apostolskem pismu Z očetovskim srcem:
SVETI JOŽEF - OČE, KI DELA
V našem času, v katerem se zdi, da je delo spet postalo nujno socialno vprašanje in brezposelnost včasih dosega vznemirljive ravni tudi med Sveta Družina Slavka Pengova iz župnijske cerkve v Leskovcu pri Krškem tistimi narodi, v katerih so desetletja živeli v blagostanju, je treba z obnovljeno zavestjo razumeti pomen dela, ki daje dostojanstvo, naš svetnik pa je vzorni varuh tega.
Delo postane sodelovanje pri delu odrešenja, priložnost, da pospešimo prihod Kraljestva, da razvijamo svoje možnosti in dobre lastnosti, s tem da jih postavimo v službo družbe in občestva. Delo postane priložnost za uresničevanje ne le za nas same, ampak predvsem za tisto izvorno jedro družbe, ki je družina. Družina, v kateri je pomanjkanje dela, je bolj izpostavljena težavam, napetostim, zlomom in celo obupni in obupujoči skušnjavi razpada. Kako bi mogli govoriti o človeškem dostojanstvu, ne da bi se zavzemali za to, da bi vsi imeli možnost za dostojno vzdrževanje? Človek, ki dela, ne glede na to, kakšna je njegova naloga, sodeluje s samim Bogom, postane nekoliko stvarnik sveta, ki nas obdaja. Kriza našega časa, ki je ekonomska, socialna, kulturna in duhovna, je lahko za vse klic k vnovičnemu odkritju vrednote, pomembnosti in nujnosti dela za začetek nove »normalnosti«, v kateri nihče ne bo izključen. Delo svetega Jožefa nas spominja, da sam Bog, ki je postal človek, ni zaničeval dela. Izguba dela, ki prizadeva toliko bratov in sester in ki v zadnjem času narašča zaradi pandemije covida 19, mora biti klic, da znova preverimo svoje prednostne naloge. Prosimo sv. Jožefa Delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben človek in nobena družina brez dela!
Freska
na oboku glavne ladje - upodobitve kreposti
Na slopih pod kupolo smo se srečali z upodobitvami štirih glavnih kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost) - gl. TBB 2019, št. 2108-2113. Tu, na oboku stropne freske pa so na nadstreških nad podobami angelov upodobljene še nekatere ostale kreposti, ki so tesno povezane s štirimi glavnimi. To so: Ponižnost, Čistost, Dobrotnost, Darežljivost, Potrpežljivost in Dobrodelnost. Številne druge kreposti pa najdemo upodobljene tudi ob vhodih v kapele in na obokih kapel.
Quaglio si je tudi tu pomagal z že omenjenim priročnikom »Iconologia«, ki ga je leta 1593 izdal Cesara Ripe in je postal glavni vir za baročne simbolične in alegorične upodobitve. Danes ga uporabljamo v nasprotni smeri, da z njim razbiramo pomen posameznih upodobitev. S temi podobami so si nekdaj pomagali tudi pridigarji, da so lahko vernikom nazorno ponazorili abstraktne pojme. Kreposti nastopajo kot ženske, le zadnja (ljubezen do bližnjega) je upodobljena kot moški.
Ker je bil Quaglio tu zaradi simetrije omejen na šest kreposti, je izbral tiste, ki so vsebinsko v nasprotju s sedmimi pregrehami: Ponižnost-Napuh, Čistost-Nečistost, Dobrotnost-Nevoščljivost, Darežljivost-Požrešnost, Potrpežljivost-Jeza, zadnji, Dejavni ljubezni pa je dodelil kar dvojno »nasprotje«: Lakomnost in Lenobo.
Dr. Ana Lavrič v svojem umetnostnem vodniku ob tem pomenljivo ugotavlja, da bi se morali »na nazorno naslikane kreposti večkrat ozreti, saj smo nanje kar pozabili, medtem ko so nam pregrehe zelo domače«.
Kljub temu pa nam je lahko kar malo žal, da Quaglieva mojstrska roka in njegov izostren čut nista naslikala tudi pregreh, ob katerih bi se lahko večkrat zamislili. V svetovnem merilu je ena najbolj znanih takih upodobitev slika nizozemskega renesančnega slikarja Hieronymusa Boscha, pri nas pa je zgovoren lesorezni cikel sedmih naglavnih grehov, ki ga je na svojstven, premišljen, zabaven in provokativen način izdelal Hinko Smrekar.
• Nedelja, 25.4.: 4. velikonočna nedelja - nedelja Dobrega Pastirja
• Ponedeljek, 26.4.: Marija, Mati dobrega sveta
• Torek, 27.4.: sv. Cita, dekla, devica
• Sreda, 28.4.: sv. Peter Chanel, duhovnik, mučenec
• Četrtek, 29.4.: sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica
• Petek, 30.4.: sv. Pij V., papež
• Sobota, 1.5.: sv. Jožef Delavec, praznik dela
• Nedelja, 2.5.: 5. velikonočna nedelja
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m - to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar