Nekaj dni po maminem pogrebu sem s svojo sestro in njenim dveinpolletnim vnukom stal ob njenem grobu. Deček je vprašal: »Kje je mama?« »Tu, v grobu.« Ni spraševal naprej, ampak je začel z rokama razmikati vence na gomili. Hotel je priti do mame in videti, kako ji je. Kar najbolj preprosto sem mu pojasnil: »Mamino telo, njene roke, noge in glava so v zemlji, njena duša pa je pri Bogu. Zmolimo očenaš za njeno dušo.« Deček, ki je sicer težko obvladljiv, je brez besed skupaj z nama sklenil roke in žebral očenaš in zdravamarijo. Niti za hip ni odmaknil pogleda od gomile. Ko smo naredili križ, se je sprostil, stekel do obzidja pokopališča in začel plezati po njem. V tistih nekaj trenutkih zbranosti je otrok občutil minljivost tvarnega sveta in presežno resničnost Duha. Teh dveh svetov s tem, kar znamo in zmoremo, ne moremo povezati.
Razpetost premagujemo z vero, sicer bi se nam vse razdrobilo in nas potlačilo. Deček je neskončno razdaljo med mrtvim telesom prababice in njeno živo dušo v svoji otroški preprostosti presegel tako, da je roke, ki so hotele odkopati njeno mrtvo telo, sklenil v molitev. Naredil je lok od tu do večnosti. Po otroško, seveda, a resnično in dovolj konkretno za njegovo starost, da bo to prvo izkustvo z leti lahko poglobil. Sveti Duh, ki ga bo nekoč prejel pri sv. birmi, mu bo stvari usklajeval v odrešenjsko celoto. Berdjajev pravi: »Ničesar ni mogoče ljubiti, razen večnosti, in ljubiti ni mogoče z nikakršno, razen z večno ljubeznijo.« Tudi lastne žene in otrok ne. »Če ni večnosti, ni ničesar. Trenutek je polnovreden samo, če pripada večnosti.« Pranečak je ob gomili prababice s kratko molitvijo ujel trenutek večnosti.
Milan Knep
Prepričan sem, da je ravno edinost med kristjani danes najmočnejše znamenje, najmočnejše pričevanje vere v Jezusa Kristusa. Po drugi strani pa je prav ta edinost danes tudi najbolj ogrožena. Ne ogrožena od zunaj. Nevarnosti za našo edinost niso različne ideologije in miselni tokovi. Tudi ne skupine, ki napadajo krščanstvo in kristjane, ali tisti, ki tajijo Boga in se norčujejo iz Cerkve. Tudi ne tisti, ki se do nas vedejo sovražno in si prizadevajo, da bi nas čim bolj omejili, najraje kar izbrisali.
Nevarnost za našo edinost je med nami, je v nas. Vedno več je ljudi, ki so bolj papeški od papeža, ki vedo več, kot vedo škofje in duhovniki, ki so boljši teologi od profesorjev na Teološki fakulteti. To so ljudje, ki se v svoji pravovernosti postavijo nad vse in zviška razglašajo krivoverce in nevredneže; govorijo proti papežu, večkrat tudi proti koncilu. Kdor se odpove papežu, kdor ga ne priznava, ga ne spoštuje ali začne govoriti proti njemu, je prestopil mejo in ni več katoličan. In to je resnična nevarnost za edinost naše Cerkve in prvo protiznamenje za njeno pričevalno moč. /iz nadškofove pridige na vnebohod v stolnici/BINKOŠTI
»Pridi, Sveti Duh,
na naša mesta, hiše, družine, na oči in srce.
Brez tebe razpada življenje v vrsto
nesmiselnih dni; brez tebe nas tehnika ubija, brez tebe so naše cerkve muzeji, brez tebe je molitev čvekanje. Brez tebe okamni naš nasmeh. Brez tebe je svet puščava. Pridi, Sveti Duh,
Naša praznina hrepeni po polnosti tebe,
SVETA TROJICA
Ti, večna Trojica, si stvarnica in jaz tvoja stvar. Ko si me preustvaril v krvi svojega Sina, sem spoznala,kako si zaljubljen v lepoto svoje stvari.
Večna Trojica, v tvoji luči, ki si mi jo dala, sem spoznala pot, ki vodi k veliki popolnosti. Naj ti služim v luči in ne v temi; naj bom zrcalo dobrega in svetega življenja in naj se dvignem iz svojega bednega življenja, kajti vedno sem ti po svoji krivdi služila v temi. In ti, večna Trojica, si mi s svojo lučjo razpršila temo.
/sv. Katarina Sienska/
Na južni strani, nasproti Ponižnosti, sedi žena, ki upodablja krepost Darežljivosti. Na glavi (temenu) ji sedi orel, v rokah pa drži rogova izobilja; en je napolnjen s cvetjem, iz drugega pa siplje denar in nakit.
Simbol orla ima v krščanstvu bogato simboliko, največkrat kot simbol Kristusa, njegovega vstajenja in vnebohoda, simbolizira pa tudi velikodušnost. Po starem prepričanju naj bi namreč orel, kadar je lačen, polovico svojega plena vedno prepustil drugim pticam. Rog izobilja (cornua copiae) pa izvira iz grške mitologije in je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, običajno velika posoda v obliki roga, iz katerega se vsipajo različni pridelki, cvetovi ali oreščki.
Krepost darežljivosti (velikodušnosti, radodarosti) je človekovo plemenito razpoloženje, s katerim se je pripravljen lotiti tudi velikih stvari za Boga in bližnjega. Je nasprotno stremuštvu (in z njim povezano požrešnostjo za materialnimi in duhovnimi dobrinami), ki se ne meni ne za Boga in ne za bližnjega, ampak išče samo svojo čast, oblast in ugodje. Velikodušnost je več kot le trenutno navdušenje, ki takoj splahni, ko pridejo težave in napori. Velikodušnost je neustrašena in se ničesar ne boji. Krščanska velikodušnost se ne ravna po zemeljskih nagibih, ne vodi je častiželjnost in samoljubje. K velikim delom jo vodijo nadnaravni vzgibi: narediti vse za Boga, za osebno posvečenje in posvečenje bližnjega. Velikodušnega človeka ne vodi misel na zemeljsko plačilo, temveč želja po čim bolj prisrčnem združenju z Bogom v ljubezni.
V soboto, 29.5. na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celodnevno češčenje.
Lepo vabljeni!
• Ponedeljek, 24.5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik
• Torek, 25.5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj
• Sreda, 26.5.: sv. Filip Neri, duhovnik
• Četrtek, 27.5.: bl Alojzij Grozde, mučenec
• Petek, 28.5.: sv. German Pariški, škof
• Sobota, 29.5.: sv. Maksim Emonski, škof, mučenec
• Nedelja, 30.5.: Nedelja Svete Trojice
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
Na god sv. Maksima Emonskega
11.00 -12.00 redne jutranje molivke/ci
12.00- 13.00 kanoniki
13.00 -14.00 člani ŽPS
14.00- 15.00 redovnice
15.00- 16.00 posamezniki (tiho češčenje)
16.00 -17.00 sveta maša
17.00 18.00 neokatehumenske skupnosti
18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
ŠMARNIČNA POBOŽNOST
je v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar