Follow by Email

petek, 21. maj 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 23. 5. 2021-30. 5. 2021

Nekaj dni po maminem pogrebu sem s svojo sestro in njenim dveinpolletnim vnukom stal ob njenem grobu. Deček je vprašal: »Kje je mama?« »Tu, v grobu.« Ni spraševal naprej, ampak je začel z rokama razmikati vence na gomili. Hotel je pri­ti do mame in videti, kako ji je. Kar najbolj preprosto sem mu pojasnil: »Mamino telo, njene roke, noge in glava so v zemlji, njena duša pa je pri Bogu. Zmolimo očenaš za njeno dušo.« Deček, ki je sicer težko obvladljiv, je brez besed skupaj z nama skle­nil roke in žebral očenaš in zdravamarijo. Niti za hip ni odmaknil po­gleda od gomile. Ko smo naredili križ, se je sprostil, stekel do obzidja pokopališča in začel plezati po njem. V tistih nekaj trenutkih zbranosti je otrok občutil minljivost tvarnega sveta in presežno resničnost Duha. Teh dveh svetov s tem, kar znamo in zmoremo, ne moremo povezati.

Razpetost premagujemo z vero, si­cer bi se nam vse razdrobilo in nas potlačilo. Deček je neskončno razdal­jo med mrtvim telesom prababice in njeno živo dušo v svoji otroški preprostosti presegel tako, da je roke, ki so hotele odkopati njeno mrtvo telo, sklenil v molitev. Naredil je lok od tu do večnosti. Po otroško, seveda, a resnično in dovolj konkretno za njegovo starost, da bo to prvo izkustvo z leti lahko po­globil. Sveti Duh, ki ga bo nekoč prej­el pri sv. birmi, mu bo stvari uskla­jeval v odrešenjsko celoto. Berdjajev pravi: »Ničesar ni mogoče ljubiti, razen večnosti, in ljubiti ni mogoče z nikakršno, razen z večno ljubeznijo.« Tudi lastne žene in otrok ne. »Če ni večnosti, ni ničesar. Tre­nutek je polnovreden samo, če pri­pada večnosti.« Pranečak je ob gomi­li prababice s kratko molitvijo ujel trenutek večnosti.

Milan Knep

Prepričan sem, da je ravno edinost med kristjani danes najmočnejše zna­menje, najmočnejše pričevanje vere v Jezusa Kristusa. Po drugi strani pa je prav ta edinost danes tudi najbolj ogrožena. Ne ogrožena od zunaj. Ne­varnosti za našo edinost niso različ­ne ideologije in miselni tokovi. Tudi ne skupine, ki napadajo krščanstvo in kristjane, ali tisti, ki tajijo Boga in se norčujejo iz Cerkve. Tudi ne tisti, ki se do nas vedejo sovražno in si prizade­vajo, da bi nas čim bolj omejili, najraje kar izbrisali.

Nevarnost za našo edinost je med nami, je v nas. Vedno več je ljudi, ki so bolj papeški od papeža, ki vedo več, kot vedo škofje in duhovniki, ki so boljši teologi od profesorjev na Teolo­ški fakulteti. To so ljudje, ki se v svo­ji pravovernosti postavijo nad vse in zviška razglašajo krivoverce in nevredneže; govorijo proti papežu, večkrat tudi proti koncilu. Kdor se odpove pa­pežu, kdor ga ne priznava, ga ne spo­štuje ali začne govoriti proti njemu, je prestopil mejo in ni več katoličan. In to je resnična nevarnost za edinost naše Cerkve in prvo protiznamenje za njeno pričevalno moč. /iz nadškofove pridige na vnebohod v stolnici/

BINKOŠTI

»Pridi, Sveti Duh,

na naša mesta, hiše, družine, na oči in srce.

Brez tebe razpada življenje v vrsto

nesmiselnih dni; brez tebe nas tehnika ubija, brez tebe so naše cerkve muzeji, brez tebe je molitev čvekanje. Brez tebe okamni naš nasmeh. Brez tebe je svet puščava. Pridi, Sveti Duh,

Naša praznina hrepeni po polnosti tebe,

Pridi, stvarnik Sveti Duh.«

SVETA TROJICA

Ti, večna Trojica, si stvarnica in jaz tvoja stvar. Ko si me preustvaril v krvi svojega Sina, sem spoznala,kako si za­ljubljen v lepoto svoje stvari.

Večna Trojica, v tvoji luči, ki si mi jo dala, sem spoznala pot, ki vodi k veliki popolnosti. Naj ti služim v luči in ne v temi; naj bom zrcalo dobrega in svete­ga življenja in naj se dvignem iz svojega bednega življenja, kajti vedno sem ti po svoji krivdi služila v temi. In ti, večna Trojica, si mi s svojo lučjo razpršila temo.

/sv. Katarina Sienska/


Na južni strani, nasproti Ponižno­sti, sedi žena, ki upodablja krepost Darežljivosti. Na glavi (temenu) ji sedi orel, v rokah pa drži rogova iz­obilja; en je napolnjen s cvetjem, iz drugega pa siplje denar in nakit.

Simbol orla ima v krščanstvu boga­to simboliko, največkrat kot simbol Kristusa, njegovega vstajenja in vnebohoda, simbolizira pa tudi ve­likodušnost. Po starem prepričanju naj bi namreč orel, kadar je lačen, polovico svojega plena vedno pre­pustil drugim pticam. Rog izobilja (cornua copiae) pa izvira iz grške mitologije in je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, običajno velika posoda v obliki roga, iz ka­terega se vsipajo različni pridelki, cvetovi ali oreščki.

Krepost darežljivosti (veliko­dušnosti, radodarosti) je člove­kovo plemenito razpoloženje, s katerim se je pripravljen lotiti tudi velikih stvari za Boga in bližnjega. Je nasprotno stremuštvu (in z njim povezano požrešnostjo za materialnimi in duhovnimi dobrinami), ki se ne meni ne za Boga in ne za bli­žnjega, ampak išče samo svojo čast, oblast in ugodje. Veliko­dušnost je več kot le trenutno navdušenje, ki takoj splahni, ko pridejo težave in napori. Ve­likodušnost je neustrašena in se ničesar ne boji. Krščanska velikodušnost se ne ravna po zemeljskih nagibih, ne vodi je častiželjnost in samoljubje. K velikim delom jo vodijo nad­naravni vzgibi: narediti vse za Boga, za osebno posvečenje in posvečenje bližnjega. Veliko­dušnega človeka ne vodi mi­sel na zemeljsko plačilo, tem­več želja po čim bolj prisrčnem združenju z Bogom v ljubezni.

V soboto, 29.5. na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celodnevno češčenje.

Lepo vabljeni!

Nedelja, 23.5.: BINKOŠTI

Ponedeljek, 24.5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik

Torek, 25.5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj

Sreda, 26.5.: sv. Filip Neri, duhovnik

Četrtek, 27.5.: bl Alojzij Grozde, mučenec

Petek, 28.5.: sv. German Pariški, škof

Sobota, 29.5.: sv. Maksim Emonski, škof, mučenec

Nedelja, 30.5.: Nedelja Svete Trojice

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

bo v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

Na god sv. Maksima Emonskega

11.00 -12.00 redne jutranje molivke/ci

12.00- 13.00 kanoniki

13.00 -14.00 člani ŽPS

14.00- 15.00 redovnice

15.00- 16.00 posamezniki (tiho češčenje)

16.00 -17.00 sveta maša

17.00 18.00 neokatehumenske skupnosti

18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.