Teden Božje Besede - 20. 3.–3. 4. 2016

Cvetna nedelja Lk 22,14–23,56

Mlad fant pripoveduje, da ima prijatelja na Facebooku, ki zelo rad potuje. Ko si drugi ogledujejo pokrajino, mesta, stavbe ali druge lepote, ta prijatelj išče krajevne specialitete. Po internetu vsem pokaže, kaj je našel in kje. Včasih sebe in hrano dodatno osvetli, da vsi na internetu lahko vidijo,
kako se masti z dobro hrano. Običajno radi skupaj z drugimi obedujemo in marsikdaj ob takih
priložnostih rešimo marsikateri problem.
Ko prijatelj s Facebooka pošilja slike priljubljenih jedi, veliko pove o samem sebi. Všeč so mu tradicionalne in sodobno pripravljene jedi. Ima smisel tudi za stil in okus. »Škoda,« pravi pripovedovalec, »da sem jaz lahko le opazovalec.« Do pravega srečanja z njim ne pride.
Tudi Jezus je imel prijatelje, s katerimi je obedoval, z ljudmi z družbenega obrobja. Jedel pa je tudi s farizeji. Vedno je izkoristil sproščenost pri takem obedovanju, da je govoril o Bogu in o Božjem kraljestvu. Tudi njegovo najpomembnejše dejanje, to je trpljenje in smrt, se je pričelo s prav posebnim obedom. To je bila pasha, judovska velikonočna večerja, ki je tedaj dobila povsem nov pomen.
Jezus se je razdal kot novo žrtveno jagnje v podobi kruha in vina. Svojo daritev je pospremil z besedami: »Svoje meso in svojo kri vam dam.« In učenci? So se v resnici srečali z njim? Oni namesto o tem razpravljajo med seboj, kdo med njimi je največji! Jezus jih ni pritegnil, niso razumeli njegovega darovanja, niso ga sprejeli…
Niso se srečali s svojim Učiteljem in Gospodom. Po večerji se začne Jezusova nepopisno težka in samotna pot trpljenja in smrti. Nikogar ni, ki bi šel z njim, ki bi mu lajšal trpljenje. Učenci spijo, ko Jezus od Očeta sprejema svojo odrešenjsko nalogo. Juda ga izda za drobiž in Peter ga sramotno zataji. Vojaki ga zasramujejo, farizejski veliki zbor ga zaslišuje do onemoglosti. Pilat poskuša razumeti, vendar ne upošteva tega, kar sluti. Herod si želi biti pri čudežu, a ne ve, da je Jezus največji
čudež. Nikogar ni, ki bi imel pogum, da bi se srečal z njim.
In danes? In mi? Pasijon imajo nekateri za predstavo, vera naj bi bila le za tiste, ki se ubadajo s samimi seboj. Ko so vojaki Jezusa gnali na Kalvarijo, je moral neki Simona iz Cirene nositi križ. Tudi med njima ni pogovora, a je evangelist zapisal njegovo ime. Nihče se mu ni približal, da
bi govoril z njim … – do danes, do nas. Kako  komo preživeli velikonočne praznike? Kot Peter, Juda, Pilat, Herod, učenci, Simon iz Cirene …?

dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Cvetna nedelja, foto: JoPl

Sestre in bratje!

Ko sem razmišljal o tem, kaj naj za cvetno nedeljo in veliko noč napišem na tem mestu in katere fotografije naj objavim, se mi je pred očmi neprestano pojavljala slika Julia Quaglia Kristusov sestop v predpekel oziroma oltar sv. Dizme, kot ga navadno imenujemo.  V apostolski veroizpovedi izpovedujemo in molimo tudi naslednji odlomek, ki je povezan z dogodki velikega tedna: da je Jezus Kristus … trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen, šel pred pekel, tretji
dan od mrtvih vstal … Da, sestre in bratje. Kristusovo odrešenjsko darovanje je bilo enkratno in storjeno enkrat za vselej. Njegova »ljubezen do konca« (Jn 13,1) »spravi z Očetom spravi vse človeštvo.

Kristusova velikonočna daritev torej na edinstven, popoln in dokončen način odkupi vse ljudi in jim odpre občestvo z Bogom« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 122). »'Predpekel' – z razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. 

• V  svoji duši, zedinjeno z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo premagal smrt in hudiča, 'ki je imel smrtonosno oblast' (Heb 2,14), je osvobodil pravične, ki so pričakovali Odrešenika, in jim odprl nebeška vrata« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 125).

Zgodbo odrešenjskega dogajanja je v odnosu do pravičnih stare zveze lepo naslikal tudi Quaglio. Kristus s svojo odrešilno smrtjo sestopa v predpekel, kjer »sprosti« neodrešene duše stare zaveze. Kristus vstopa v družbi angelov, med katerimi eden nosi rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in smrt. Ob razbojniku, ki se na križu spreobrne in mu Jezus zagotovi: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v ruju« (Lk 23,34), so upodobljene osebe stare zaveze, ki jih na poseben
način simbolizirata mati in oče človeštva, Adam in Eva. Upodobljena sta tudi David in Mojzes.
S Kristusovo smrtjo smo odrešeni … Nihče ni izgubljen, če se le odzove usmiljeni Božji ljubezni. Ne Dizma ne ti ne jaz ne on … S Kristusovo smrtjo in vstajenjem je človekovo življenje prejelo celoto večnosti.
Župnik Jože

Velikonočno voščilo

Velika noč je največji praznik zaradi odrešenja, ki smo ga bili prejeli. Kristus je odrešil celega človeka. Vstal je s telesom, kot prvi … V veri dojemamo milost Kristusove odrešilne smrti in vstajenja. To je sreča, je dar in je razlog za neizmerno veselje. K nam se še vedno sklanja in nas nagovarja: v trpljenju, kot Trpeči, ki je vstal; v veselju, ko nam kaže, da je pravo veselje rojeno
le v podarjajoči se ljubezni. Bodimo odprti za prihode Vstalega med nas in prepoznajmo ga kakor Marija Magdalena, ki je vstalega Gospoda prepoznala takoj, ko jo je ogovoril: »'Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?' Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: 'Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.' Jezus ji je dejal: 'Marija!' Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: 'Rabuní' (kar pomeni Učitelj) « (Jn 20,15–16). Želim, da bi vstalega Jezusa, ki nas osebno nagovarja z imenom, prepoznavali tudi mi. Veselo veliko noč. Kristus je vstal!
Družinska cerkev za veliko noč. Če je le mogoče, velikonočna (blagoslovljena) jedila zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski maši. Zato ta obed tudi imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo, skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:

Po Gospodov blagoslov, foto: zurnal24

Molitev pri velikonočnem obedu 

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in jih spodbujal, naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha.
Verujemo, da si tudi med nami. Bodi z nami še naprej in nam pošiljaj svojega Duha, da bomo dobrosrčni, polni vere, upanja in ljubezni. Ostani z nami in nas blagoslavljaj.
Oče naš …, Zdrava Marija …, V imenu Očeta …

Oznanila

• Nedelja, 20. 3.: CVETNA NEDELJA. Iz 50,4–7; Flp 2,6–11; Lk 22,14– 23,56.13.3.
• Ponedeljek, 21. 3.: sv. Serapion, mučenec. PONEDELJEK VELIKEGA TEDNA. Iz 42,1–7; Jn 12,1–11.
• Torek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica. TOREK VELIKEGA TEDNA. Iz 49,1–6; Jn 13,21–33.36–38.
• Sreda, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij, škof. SREDA VELIKEGA TEDNA. Iz 50,4–9a; Mt 26,14–25.
• Četrtek, 24. 3.: sv. Katarina Švedska, redovnica. VELIKI ČETRTEK. 2 Mz 12,1–8.11–14; 1 Kor 11,23–26; Jn 13,1–15.
• Petek, 25. 3.: Gospodovo oznanjenje. VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA.
  Iz 52,13–53,12; Heb 4,14–6; 5,7–9; Jn 18,1–19,42. 
• Sobota, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka. VELIKA SOBOTA. 2 Mz 14,15–15,1; Rim 6,3–11; Lk 24,1– 12.
• Nedelja, 27.3.: VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA. Apd 10,34a.37–43; Kol 3,1–4; Jn20,1–9. 
• Ponedeljek, 28.3.: sv. Proterij, škof. PONEDELJEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,14.22–32; Mt 28,8–15. 
• Torek, 29. 3.: sv. Bertold, redovni ustanovitelj. TOREK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,36–41; Jn 20,11–18. 
• Sreda, 30. 3.: sv. Janez Klimak, opat. SREDA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd3,1–10; Lk 24,13–35.
• Četrtek, 31. 3.: sv. Gvido, opat. ČETRTEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 3,11–26; Lk 24,35–48.
• Petek, 1. 4.: sv. Tomaž Tolentinski, misijonar. PETEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,1–12; Jn 21,1–14.
• Sobota, 2. 4.: sv. Frančišek Paolski, puščavnik. SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,13–21; Mr 16,9–15. 
• Nedelja, 3. 4.: 2. velikonočna, BELA nedelja, nedelja BOŽJEGA USMILJENJA. Apd 5,12–16; Raz 1,9–13.17–19; Jn 20, 19–31.

Dogodki pred nami

Blagoslov jedi, foto: times.si

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je  ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA. Do srede bo  molitev rožnega venca tudi ob 18.00.
• VELIKI ČETRTEK: 9.00 KRIZMENA MAŠA, ki jo bo daroval nadškof Zore. Ob 17.00 bo maša za vse, ki ne morejo k večernim obredom. 18.30 OBREDI VELIKEGA ČETRTKA, ki jih vodi nadškof Zore: sveta maša, umivanje nog, nato bdenje z Jezusom v vrtu Getsemani. Molitvena ura je ob 21.00.
• VELIKI PETEK: Ob 9.00 molitveno bogoslužje velikega petka. Ob 15.00 bo križev pot. Ob 18.30 bodo OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šuštar: branje Božje besede, prošnje, češčenje križa, obhajilo. Sledi molitveno bdenje z Jezusom v grobu.
• VELIKA SOBOTA: Ob 6.30 bo blagoslov ognja med stolnico in škofijo. Ob 9.00 Blagoslov jedi,moli tveno bogoslužje velike sobote. Od 12.00 do 18.00 bo vsako polno uro blagoslov velikonočnih jedil. Ob 17.15 bodo večernice velike sobote, ki jih bo vodil škof Šuš
  tar. Ob 20.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA, ki jo bo vodil nadškof Zore: slavje luči, besedno bogoslužje, podelitev zakramentov katehumenom, evharistija.
• VELIKA NOČ: Ob 8.30 bo VSTAJENSKA SVETA MAŠA, ki jo bo vodil nadškof  Zore: aleluja pri Božjem grobu, procesija z vstalim Gospodom do glavnega oltarja, slovesna sveta maša. Ob 15.00 bo zaobljubljena protipotresna pobožnost pri Svetem Jožefu.
• PONEDELJEK v velikonočni osmini – EMAVS: maše bodo po nedeljskem razporedu.
• SREDA v velikonočni osmini: po večerni maši bo še kratka molitev k sv. Jožefu.
• ČETRTEK v velikonočni osmini – ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
• PETEK v velikonočni osmini – PRVI PETEK: ob 8.30 bo molitvena ura s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• SOBOTA v velikonočni osmini – PRVA SOBOTA: ob 8.30 bo fatimska pobožnost in sveta maša, ki jo bo vodil upokojeni nadškof Alojz Uran. Ob 16.00 bo maša za domovino. 
• BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA: ob 15.00 bo ura BOŽEJGAUSMILJENJA, nato sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Zore.
  Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu
  www.stolnica.com/

Quaglio, Kristus je šel v predpekel, foto JoPl

Misel tedna

Papež Frančišek o zlu in trpljenju: »Jezus nas uči, da tistemu, ki se izroči Gospodu, ki je Pastir, ne manjka ničesar. Četudi hodi po temni dolini, ve, da je zlo le 'zlo tistega trenutka'. Dokončnega zla ni, kajti Gospod je 'z menoj': 'Tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.' Milost, za katero moramo
prositi, /…/ je torej: 'Gospod, nauči me izročiti se v Tvoje roke, izročiti se Tvojemu vodstvu, tudi v težkih trenutkih, v temnih trenutkih, v trenutku smrti'.«

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/14/


TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 13. 3.–20. 3. 2016

5. postna nedelja Jn 8,1-11

Z Gospodom, foto: JoPl

Ženo bi po določbah postave morali kamnati; zasačili so jo pri prešuštvovanju. Postava je jasna. Pismouki in farizeji ne poznajo šale. Vsaka vera, ki hoče kaj veljati pri ljudeh, mora zase najti podporo v družini, v zakonski zvezi, v odnosih med ljudmi … Če bi dopustili, da ljudi bolj vodijo občutki kot zakoni, potem bi bilo, kot bi postavili zgradbo družine in zakonske zveze na živi
pesek. V očeh zakonodajalca je prelomitev zakonske zvestobe hujša od smrti.
Zakaj privlečejo le ženo? Za prelomitev zakona sta potrebna dva! Vpleteni moški ni navzoč. Nenavadno. Veljajo pri Judih dvojna merila, eno za moškega in drugo za ženske? Zbrali so se sami najostrejši zagovorniki zakonitosti. In Jezus? Jezus se pokaže kot izredno človekoljuben, pogumen in odprt za vse. Bil je »prijatelj cestninarjev in grešnikov«. Nikogar se ni izogibal in z izjavami je znal kdaj razburiti do skrajnosti. Bil je za spoštovanje zakonov in za načelno jasnost. Ni gledal le na posameznika. Dvoličnosti je hotel narediti konec. Jezus ne reče naravnost: »Mojzesova postava nima prav.« S tem bi sam sebe obsodil na smrt. Tudi ne reče: »Kamnajte jo!« S tem bi zgubil veliko svojih učencev in učenk, ki bi bili hudo razočarani. Tudi ne reče: »Pismouki se lažejo in so hinavci.«
To ni njegova raven. Jezus dobro ve, da ni mogoče živeti v svetu, ki bi ga določali le goli zakoni.
Polni očitkov so zlasti moški. Jezus jih ponovno pogleda in reče: »Kdor je med vami brez greha,
naj prvi vrže kamen.« Jezus vidi v vsako srce. Množica hoče linčati to žensko. Ko vsi naenkrat mečejo kamenje v človeka, se ne ve, kateri kamen je bil zanj smrtonosen, zato se na koncu vsi počutijo nedolžne. Čeprav postava ne dela večjih razlik med ljudmi glede na starost, so vsi navzoči razumeli, da hoče Jezus odgovor na njegovo misel: »Kdor je brez greha …« najprej od najstarejših.
Da ne bi iz njegovega pogleda sklepali, koga ima v mislih, se raje spet skloni. Najprej odhajajo starejši, kar je logično: ti imajo za seboj več življenja, zato več grešnih priložnosti.
»Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več«, pravi Jezus ženi. Vsak od nas je pogosto v stiski
zaradi grehov in slabosti. Ne obsojajmo drugih, ker nihče od nas ni brez greha!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Stolniški romarji v NM stolnici

Naj, drage sestre in bratje, povzamem nekaj misli o obeh upodobitvah Sočutne – Pietà, ki jih imamo v naši stolnici, saj govorita o sočutju, ljubezni, usmiljenju, človeških občutjih trpljenja in razdajajoči se Božji ljubezni. Ana Lavrič je v knjigi Ljubljanska stolnica, Družina, Ljubljana 2007, obe Pietà lepo opisala z umetnostnozgodovinskega vidika.
»Gotska Pietà: Na južnem pročelju nagovarja mimoidoče Žalostna Mati božja z mrtvim Sinom v naročju, postavljena v nišo s štukaturno obrobo in posebnim nadstreškom. Kamniti gotski kip iz sredine 15. stoletja (zdaj ga nadomešča kopija) je pripisan ljubljanski kiparski delavnici in je po vsej verjetnosti najprej stal na glavnem oltarju sredi šenklavške cerkve, leta 1664 so ga postavili v sredi pokopališkega obzidja, po dograditvi nove stolnice pa namestili na pročelje. Njegov nastanek povezujejo s sobotnim oficijem, ki ga je pri Marijinem oltarju ustanovil pičenski škof Martin leta 1449 potrdil oglejski patriarh /…/ Njena glava je obrnjena h gledalcu, vertikalno vzravnano držo pa preglaša Jezusovo telo, diagonalno položeno v materino naročje « (str. 40).
V kapeli Kristusa odrešenika pa imamo drugo Pietà, »ki v klasični trikotni kompoziciji združuje v žalost zatopljeno Marijo, mrtvega Jezusa v njenem naročju in jokajočega« angela, ki pridržuje mrtvečevo desnico (oziroma poljublja z žeblji narejeno Kristusovo rano). »Globoko izpovedna baročna plastika izvira iz srede 18. Stoletja …« (str. 136).
Ob oltarju Svetega Rešnjega telesa lahko te dni po več kot 25 letih znova občudujemo čudoviti kip Sočutne in ob njem pomolimo. Naj nas postni čas z vso simboliko po darujočem se trpljenju in križu odpira vstajenju. Milostne postne dneve želim …
Župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 13. 3.: 5. postna (tiha) – PAPEŠKA nedelja (obletnica izvolitve papeža Fran čiška). Iz 43,16-21; Flp 3,8-14; Jn 8,1-11.
• Ponedeljek, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica. Dan 13,1-9.15-17.19.30.33-62; Jn 8,1-11. 
• Torek, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica. 4 Mz 21,4-9; Jn 8,21-30.
• Sreda, 16. 3.: sv. Hilarij Oglejski, škof. Smrtni dan božjega služabnika Danijela Halasa. Dn 3,14-20.91-92.95; Jn 8,31–42.  
• Četrtek, 17. 3.: sv. Patrik, škof in misijonar. Smrtni dan božjega služabnika Vendelina Vošnjaka. 1 Mz 17,3-9; Jn 8,51–59. 
• Petek, 18. 3.: sv. Ciril Jeruzalemski, škof in cerkveni učitelj. Jer 20,10-13; Jn 10,31-42.
• Sobota, 19. 3.: sv. JOŽEF, Jezusov rednik – vzornik mož in fantov, zavetnik slovenskih dežel, praznik. 2 Sam 7,4-5a.12-14a.16; Rim 4,13.16- 18.22; Mt 1,16.18-21. Začetek TEDNA DRUŽINE.
• Nedelja, 20. 3.: CVETNA NEDELJA. Iz 50,4-7; Flp 2,6-11; Lk 22,14-23,56.

Iz življenja župnije

Nadškof Zore med postnim govorom, foto: JoPl

V soboto, 5. 3., je bila fatimska pobožnost in sveta maša, ki jo je vodil upokojeni nadškof Stres. Sledilo je romanje župnije Brdo pri Lukovici pod vodstvom prošta Lapa. Ob 16. uri je bila maša za domovino, ob 20.30 pa so priromali še mladi iz župnije Šmartno p od Šmarno goro.
V nedeljo, 6. 3., so priromali romarji iz župnije Dob pri Domžalah, popoldne pa smo imeli svoje župnijsko romanje v Dedni Dol pri Višnji Gori, kjer smo imeli križev pot, in v stolnico v Novo mesto, kjer smo vstopili skozi sveta vrata, imeli sveto mašo in priložnost za sveto spoved.
Dogodki pred nami OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, danih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00.
KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30. V nedeljo, 13. 3., je TIHA in PAPEŠKA NEDELJA. Spominjamo se izvolitve svetega očeta FRANČIŠKA, zato bomo pri vseh
mašah s petjem zapeli zahvalno pesem. Ob 15.30 bo KRIŽEV POT, nato sveta maša. V ponedeljek, 14.3. bo ob 18.30 maša in večernice za duše v vicah. Po večerni maši bo seja župnijskega pastoralnega sveta.
V torek, 15. 3., ob 18.30 bo maševal in imel POSTNI GOVOR pomožni škof Franci Šuštar, v sredo, 16. 3., pomožni škof Anton Jamnik, v četrtek, 17. 3., nadškof in metro polit Stanislav Zore.
Petek, 11. 3., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, nato sveta maša (maša ob 9.30 odpade), po kateri bo izpostavljeno NAJSVETEJŠE v 24-urno češčenje – 24 UR ZA GOSPODA. Dogodki med češčenjem: ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša, ki bo tudi ob 18.30. Zaključek bo v soboto ob 8.30 s sklepnim blagoslovom in zahvalno pesmijo. Ob 9.00 bo sveta maša, ki jo bo vodil nadškof in bo za Karitas, povabljeni pa so tudi možje in fantje, katerih vzor in priprošnjik je sveti Jožef. V nedeljo, 20. 3., je CVETNA NEDELJA. Pri vseh mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni
BLAGOSLOV S PROCESIJO bomo začeli na NADŠKOFIJSKEM DVORIŠČU ob 9.00.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna

Papež Frančišek o NAŠI SVOBODI (v povezavi s priliko »o izgubljenem sinu«): Bog nas pušča »svobodne, tudi, da se zmotimo; ko nas je ustvaril, nam je namreč dal veliki dar svobode. Naša naloga je, da ga dobro uporabljamo.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/06
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Sočutna, foto: JoPl

Teden Božje Besede 6. 3.–13. 3. 2016

 4. postna nedelja Lk 15,1-3.11-32

Prilika o izgubljenem sinu je »evangelij v evangeliju«, je najbolj dragocen biser med prilikami. Včasih so poudarjali le lik »izgubljenega sina«, to pa je priliko osiromašilo. Niso je prav razumeli.
Največkrat so priliko brali v okviru kateheze, kot del priprave na spoved. Cerkev je zlasti poudarjala, da brez kesanja ni Božjega odpuščanja.
Ne smemo prezreti, da gre v tej priliki za »trikotno priliko«. Morali bi jo imenovati: »prilika o usmiljenem očetu in njegovih dveh sinovih«. Običajno pozabimo na starejšega sina, ki je ostal doma pri očetu. Priliko bomo prav razumeli le v povezavi z besedami, ki jih je oče rekel o mlajšem sinu: »Ta tvoj brat je bil mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden. « To je jedro. Starejši sin se obnaša kot farizeji in pismouki. Ti »pobožni ljudje« niso bili Božji prijatelji. Mlajši sin je vzel svoj delež
dediščine, odpotoval in vse zapravil. Znašel se je v velikem pomanjkanju, delal je na polju in redil prašiče. Nič nepoštenega ali nedovoljenega ni storil, vendar njegov življenjski slog ni bil pravi, saj ga je spravil ob vse. Brat mu je očital razuzdanost. Ne razume, zakaj oče sprejema mlajšega sina s takim pompom. Vrača mu pravice, ki mu gredo, čeprav si je dejansko zaslužil le brezpravno suženjstvo.
Kot starejši sin se danes obnašajo tisti, ki ne prenesejo, da imajo tisti, ki za vero komaj kaj naredijo ali sploh nič, v Cerkvi enak status kot oni. Zato rečejo: »Če bomo tudi pri Bogu kar vsi enaki, potem se ne splača truditi.«
Prilika razodeva Jezusovo podobo Boga, ki ljubi grešnike, je poln upanja in nežnosti. 26. januarja 1881 je ruskemu pisatelju Dostojevskemu počila pljučna arterija. Ko sta zdravnik in duhovnik odšla, je poklical vse otroke in prosil ženo, naj iz Svetega pisma bere priliko o izgubljenem sinu in dobrem očetu. Poslušal jo je z zaprtimi očmi. Potem je rekel otrokom: »Ne pozabite nikoli, kar ste pravkar
slišali, trdno zaupajte v Boga in nikoli ne dvomite v njegovo usmiljenje. Jaz vas imam zelo rad, vendar se moja ljubezen ne more primerjati z neskončno Božjo ljubeznijo do vseh ljudi, ki jih je on ustvaril.« Dva dni zatem je umrl.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Drage sestre in bratje!
Ko se v tem svetem letu usmiljenja s postom in molitvijo pripravljamo na veliko noč, bi rad izpostavil tri vidike, s katerimi želim sebe in vas usmeriti k poglobljenemu doživljanja postnega časa, leta usmiljenja in velike noči.
Prvi poudarek je povabilo k molitvi: ROŽNI VENEC molimo zjutraj ob 8.30 pred odprtim tabernakljem (za župnijo, mesto in državo ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev in pred kip fatimske Marije) in zvečer ob 18.00 skupaj z bogoslovci. KRIŽEV POT molimo vsak petek ob 8.30 in v nedeljo ob 15.30. Obe molitvi nas od sebe obračata v premišljevanje skrivnosti odrešenja
in Gospodovega trpljenja. Ura Božjega usmiljenja ob petkih ob 15. uri je priložnost za premišljevanje o Božjem usmiljenju, molitvi za usmiljenje in odločanje za usmiljenje.
Drugi poudarek je ŽUPNIJSKO ROMANJE, s katerim želimo poglobiti vero, prejeti milosti odpustkov z romanjem v svetoletno cerkev in utrditi občestvene vezi v molitvi in prijetnem druženju … V prihodnje želimo še več narediti za medsebojno poznavanje in druženje v duhu življenja (prvih) krščanskih skupnosti, ki so po evharistiji (maši) imeli še tako imenovano agape (iz grščine, približni
pomen: božja ljubezen do človeka in človeka do Boga in med seboj). Tretji poudarek pa je malo bolj viden in je povezan z vero naših prednikov, želel pa bi, da bi na poseben način odseval tudi našo vero. V stolnici imamo kar dve Pietà – Sočutni. Prva, ki je starejša, je zunaj na fasadi (pravzaprav
je tam le kopija), druga pa je v cerkvi. Slednja, ki je iz sredine 18. stoletja, odseva nežnost in vživljanje avtorja (njegovo vero), saj prikazuje trpečo Marijo z mrtvim Jezusom in angela, ki poljublja z žebljem narejeno rano na Kristusovi desni roki. Že pred več kot 20 leti restavrirano Pietà, ki je bila narejena v sredini 15. stoletja, pa lahko sedaj (začasno) vidimo tudi v prezbiteriju naše stolnice. Ta Pietà ni le umetniški vrhunec nekega obdobja iz zgodovine našega naroda, ampak je globok izraz vere avtorja in naših prednikov. Naj bo tudi spodbuda za poglabljanje naše vere, za dojemanje usmiljenja in ljubezni Boga, ki nam govori po različnih dotikih (tudi po Mariji: oznanjenje, rojstvo, trpljenje z Jezusom na Kalvariji …). Naj se Bog po Sočutni dotakne tudi nas …
Jože, župnik

Oznanila

• Nedelja, 6. 3.: 4. postna, sv. Fridolin, opat. Joz 5,9-12; 2 Kor 5,17-21; Lk 15, 1¸-3.11- 32.
• Ponedeljek, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki. Iz 66,17-21; Jn 4,43-54.
• Torek, 9. 3.: sv. Janez od Boga, redovnik. Ezk 47,1-9.12; Jn 5,1-3a.5-16. 
• Sreda, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica. Iz 49,8-15; Jn 5,17-30.
• Četrtek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije. 2 Mz 32,7-14; Jn 5,31-47. 
• Petek, 11. 3.: sv. Benedikt, škof. Mdr 2,1a.12-22; Jn 7,1-2.10.25-30. 
• Sobota, 12. 3.: sv. Inocenc, papež. Jer 11,18-20; Jn 7,40-53.
• Nedelja, 13. 3.: 5. postna (tiha) – PAPEŠKA nedelja (obletnica izvolitve papeža Frančiška). Iz 43,16-21; Flp 3,8-14; Jn 8,1-11.  

Izročitev veroizpovedi, foto: JurI

Iz življenja župnije

V nedeljo, 21. 2., so naši katehumeni prejeli očenaš, v nedeljo, 28. 2., pa smo jim izročili veroizpoved. Veselimo se njihovega prejema zakramentov krščanskega uvajanja na velikonočno
vigilijo. Maše s postnimi govori naših škofov ter ura Božjega usmiljenja odsevajo naše hrepenenje
po usmiljenju – Božjem čutečem dotiku. V nedeljo, 28. 2., so priromali romarji iz dekanije Škofja Loka.

Dogodki pred nami

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00.
  KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.  
• V nedeljo, 6. 3., bo ob 15.30 KRIŽEV POT. Ob 13.00 pa se bomo odpravili na župnijsko postno in svetoletno romanje v Dedni Dol in Novo mesto. 
• V ponedeljek, 7. 3. bo ob 9.00 ob zunanji slovesnosti sv. Tomaža Akvinskega, zavetni Z romanja škofjeloške dekanije, Teološke fakultete, daroval sveto mašo nadškof Stanislav Zore. Ob 18.30 bo maša  za duše v vicah.

  

  Z romanja škofjeloške dekanije, foto: Kokelj

• V torek, 8. 3., bo imel pri večerni maši ob 18.30 POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar Franci Šuštar, v sredo, 9. 3., pomožni škof Anton Jamnik, 
• v četrtek, 10. 3., nadškof in metropolit Stanislav Zore.
• Petek, 11. 3., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 pa ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
• V nedeljo, 13. 3., je TIHA in PAPEŠKA NEDELJA. Spominjamo se izvolitve svetega očeta FRANČIŠKA, zato bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem. 24 ur za GOSPODA bomo v stolnici imeli s petka, 18., na soboto, 19. marca. Najsvetejše bo izpostavljeno po maši ob 9.00 (maša ob 9.30 odpade) vse do sobote do 6.00 (le med

Misel tedna:

F. Gorše, Simon pomaga Jezusu nositi križ, foto: JoPl

Papež Frančišek o SMOKVI, KI JE DOBILA ŠE LETO PRILOŽNOSTI: »Eno leto milosti, čas Kristusovega  poslanstva, čas Cerkve pred njegovim veličastnim prihodom, čas našega življenja, umerjenega z določenim številom postnih časov, ki so nam ponujeni kot priložnosti za kesanje in rešitev.
Čas jubilejnega leta Usmiljenja.« Izpostavil je Jezusovo nepremagljivo potrpežljivost in njegovo nepopustljivo skrb za grešnike ter poudaril, da ni nikoli prepozno za spreobrnjenje. Božja  potrpežljivost nas čaka vse do zadnjega trenutka.
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/28/...



TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

detail Pietà, 15. st., Lj - stolnica, foto: JoPl

Teden Božje Besede 28. 2.–6. 3. 2016

3. postna nedelja

Že otrok se srečuje z na videz nepremostljivimi ovirami. Naučiti se mora npr. zavezati vezalke na čevljih, se voziti s kolesom, plavati … Sreča je, če ima takrat kljub vsem neuspehom ob sebi nekoga, ki verjame vanj. Tak človek potrpežljivo pomaga in nikoli ne dvomi v nas. Vedno le bodri: »Uspelo
ti bo! Ne dvomi! Ne poslušaj tistih, ki te strašijo. Morda ti celo privoščijo, da ne bi uspel!«
V neki družini so vsi družinski člani na očetovo besedo najmanj enkrat letno sedli za mizo, vzeli kos
papirja in napisali prosti spis z naslovom:
»Ljudje, ki so mi pomagali, ko nisem vedel, kako naprej.« Vsak je najprej napisal njihova imena in pri vsakem napisal še, za kaj se mu želi posebej zahvaliti. Jezusa so poslušali tudi ljudje, ki so bili pogumni in so vztrajali tudi v hudih preizkušnjah. Jezus je take še posebej cenil. Z veseljem jim
je pripovedoval priliko o vrtnarju, kot smo slišali v evangeliju. Vrtnar tvega, da se bosta z lastnikom zemljišča sprla, a kljub temu pove svojo zamisel o smokvi, ker je prepričan, da je dobra. Lastniku se zdi samoumevno, da je treba drevo, ki ne rodi, posekati in vreči v ogenj. Tri leta smokev ne daje sadu. Zakaj naj jo še gleda v vrtu? Lastniku vinograda njegov sodelavec – vrtnar pove, kaj bi storil on. S tem si pogosto nakoplje dodatne težave. Drugi se čudijo, ker si s tem nakoplje dodatno delo in se dodatno izčrpava. Vendar je prepričan, da mora dati smokvi še eno možnost. Še en nov »morda«,
kar pomeni še ena možnost za »popravni izpit«: »Morda pa bo drevo vendarle rodilo sad.« Vrtnar se s tem močno izpostavi, vendar ne iz osebnega interesa ali za svojo blaginjo. Zelo podrobno in simpatično upodobljen lik vrtnarja v priliki ponazarja Jezusa, Božjega Sina v odnosu do nebeškega Očeta. Prav on je deloval najbolj dosledno po teh načelih. »Posekaj jo!« Ta drža, to pravilo nekako ne sodi v okvir Jezusovega značaja in ni skladen z njegovim načinom delovanja. Bog ravna drugače
kot človek! Jezus nas še posebej v postu vabi, naj ga posnemamo. Bog daje, da sonce vzhaja nad dobrimi in slabimi ter da dežuje nad pravičnimi in krivičnimi. Tako kot njegov Oče se tudi Jezus ne more sprijazniti s tem, da bi eno samo bitje, pa čeprav gre za drevo, ostalo nerodovitno. Jezus daje še eno možnost ženi, zasačeni v prešuštvovanju, ko ji reče: »Tudi jaz te ne bom obsodil.« Jezus usmiljenju daje prednost pred pravico. Morda je to leto zadnje, ko nam bo Božji vrtnar še voljan »pognojiti« in nas »okopavati«? Kmalu bo narava znova ozelenela. Pričakovali bomo nove cvetove in plodove. Ne le mi. Tudi Bog!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Dragi šenklavški farani! V naši stolnici je veliko duhovnih dogodkov. Ob delovnikih je kar šest svetih maš, ob petkih in sobotah sedem, ob nedeljah celo devet. Vsak dan molimo rožni venec (ob 8.30 pred
odprtim tabernakljem in ob 18.00 skupaj z bogoslovci). Ob nedeljah imamo polurno češčenja Najsvetejšega (v postnem času križev pot, ki je tudi ob petkih ob 8.30), ob petkih molitveno uro v čast Božjemu smiljenju ob 15.00. V svetem letu usmiljenja je stolnica tudi svetoletna cerkev s svetimi vrati in kar dvema misijonarjema usmiljenja. Dogodkov je veliko tako za nas kot tudi za tiste, ki prihajajo v stolnico občasno ali samo za slovesnosti. Morda ob vsem spregledamo, da vstopamo v
stolnico skozi sveta vrata, da prihajamo v romarsko cerkev, kjer lahko prejmemo tudi odpustke
…
Na seji župnijskega pastoralnega sveta smo sklenili, da bi ponudili možnost postnega romanja za našo župnijo. Nameni so trije: (1) da poromamo v svetoletno cerkev in vstopimo skozi sveta vrata, kjer bomo o deležni odpustkov, in sicer na Zaplaz; (2) da se kot občestvo povežemo v molitvi križevega pota – Dedni dol pri Višnji Gori; (3) da se povežemo tudi ob prijateljskem, družabnem in  občestvenem druženju ob hrani in pijači iz nahrbtnika … Na romanje se bomo odpravili v nedeljo, 6. marca, ob 13. uri. Poromali bi z avtomobili in popeljali tudi tiste, ki avtomobilov nimate. Da bi organizacija romanja lažje stekla, se, prosim, vsi »prijavite« v kiosku ali pri meni in poveste, koliko vas gre in ali imate v avtomobilu še kakšno prosto mesto, da bomo lahko peljali še tiste, ki nimajo
avtomobilov. Ne bojte se prijaviti tudi tisti, ki nimate avtomobilov, poskrbeli bomo za prevoz. Romanja se lahko udeležite tudi starejši, saj so vsi kraji dostopni z avtomobili. S seboj vzamemo le potrebne stvari glede na vreme, nekaj skromnih dobrot v nahrbtniku, dobro voljo in odprto srce za Božje navdihe.
Župnik Jože

Oznanila

S postnih govorov ..., foto: JoPl

• Nedelja, 28. 2.: 3. postna, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.
• Ponedeljek, 29. 2.: sv. Antonija i z Firenc, opatinja. 2 Kr 5,1-15a, Lk 4,24-30.
• Torek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof. Dan 3,15.34-43; Mt 18,21-35.
• Sreda, 2. 3.: sv. Agnes (Neža) Praška, devica.5 Mz 4,1.5-9; Mt 5,17-19.
• Četrtek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica. Jer 7,23-28; Lk 11,14-23.
• Petek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič. Oz 14,2-10; Mr 12,28b-34.
• Sobota, 5. 3.: sv. Janez od Križa, redovnik. Oz 6,1-6; Lk 18,9-14.
• Nedelja, 6. 3.: 4. postna, sv. Fridolin, opat. Joz 5,9-12; 2 Kor 5,17-21; Lk 15, 1¸-3.11-32.

Iz življenja župnije

V soboto, 20. 2., so priromali v stolnico romarji iz Sv. Trojice. V ponedeljek, 23. 2. (na spominski
V torek pa je blaženega počastila skupina romarjev in mu prinesla zvončke.
dan najdenja telesa blaženega Alojzija Grozdeta), so naši veroučenci poromali k njegovim relikvijam.

Dogodki pred nami

Pred rekvijami bl. Alojzija Grozdeta, foto: JoPl

OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 izročitev VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
ob 15.30 KRIŽEV POT. Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka.
V ponedeljek, 29. 2., je ob 18.30 maša za duše v vicah.
V torek, 1. 3., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo, 2. 3., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 3. 3., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
Petek, 4. 3., je PRVI v mesecu, ob 8.30 bo KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša. Sobota, 5. 3., je PRVA v mescu, ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST in SV. MAŠA, ki ju bo vodil upokojeni nadškof STRES. Dopoldne bodo priromali birmanci in župljani iz župnije Brdo pri Lukovici.V nedeljo, 6. 2., bodo v stolnico priromali romarji iz župnije Dob pri Domžalah, ki
bodo sodelovali pri maši ob 10.30. Popoldne bo ob 15.30 KRIŽEV POT. To popoldne bo tudi ŽUPNIJSKO POSTNO ROMANJE. Zbrali se bomo ob 13.00 na Streliški, poromali v Dedni dol
pri Višnji Gori, kjer bomo ob kapelah križevega pota molili križev pot (svetišče in kapele so na ravnem), nato bomo poromali na Zaplaz. Po maši bomo odšli na poseben kraj, kjer bo druženje ob hrani in pijači iz nahrbtnika. 24 ur za GOSPODA bomo v stolnici imeli s petka, 18., na soboto, 19. marca. Najsvetejše bo izpostavljeno od petka od 10. ure do sobote do 6. ure (le med svetimi mašami ne). Povabljene skupine, občestva, redovnice in redovniki, da se nam pridružite in sporočite ure, ko bi lahko molili pred Najsvetejšim … Ves čas bo možnost za sveto spoved … Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna

Škof Šuštar med postnim govorom, foto: JoPl

F. Gorše, Jezsua slečejo, foto: JoPl

Papež Frančišek o PRAVDANJU Z BOGOM: Prerok Izaija pa nam kaže tudi »neskončno usmiljenje Boga, ki človeštvu pravi: 'Pridite, pravdajmo se … Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli
kakor sneg.' Gospodovo usmiljenje gre naproti tistim, ki imajo pogum, da razpravljajo z Njim. Toda, razpravljajo o resnici: o stvareh, ki jih delam ali jih ne delam, da bi me On popravil. 'In to je velika ljubezen Gospoda, v dialektiki med govoriti in delati.' Biti kristjan pomeni delati: izpolnjevati Božjo voljo. Vsakomur med nami bo Gospod na poslednji dan zastavil vprašanje. Ne bo nas vprašal: 'Kaj ste govorili o meni?' Vprašal nas bo o stvareh, ki smo jih naredili.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/23/ … 
TBB– stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 21. 2.–28. 2. 2016

2. postna nedelja (Lk 9,28-36)

Vsak postni čas se moramo znova odločiti, kakšno mesto bo imela vera v našem življenju. Jasno nam mora biti, na čem temelji naša vera. Najprej je to stara zaveza, iz katere je izšel Jezus. Verovati moramo tudi, da nam v Kristusu Bog ponuja novo zavezo. Vedeti moramo, da nam Cerkev pomaga živeti iz naše vere.
Na začetku stare zaveze je Abraham. Bog mu je obljubil naslednika in vse, kar potrebuje za
srečno prihodnost. Na izpolnitev obljub je dolgo čakal. Prav zato je vera vedno bolj postajala zaupanje in upanje. Brez tega ni zaveze z Bogom, ki je Abrahamu prinašala svobodo in pogum. Namesto zaveze z enim Bog sklene zavezo s celotnim narodom. Tudi izraelskemu narodu zaveza prinaša svobodo in veselje do novega. Izvoljeni narod mora imeti močno zaupanje,
pa tudi upanje. Evangelij gradi na izkušnji iz stare zaveze. Jezus gre na goro molit. Poglobiti hoče odnos z Bogom. Molitev ga razodene kot Boga in človeka. Učenci v tem spoznajo, da bo Jezus odrešenik vseh ljudi. Mojzes in Elija predstavljata staro zavezo. Sta polna upanja in zaupanja. Jezus sprejema staro zavezo. Vendar je ta le predhodnica nove zaveze, ki šele pride. Trije apostoli doživijo izkušnjo edinosti z Bogom. Jezus ni le izreden človek. Spremenjenje postane njihovo ključno  življenjsko izkustvo. V Jezusu odslej vidijo predvsem Božje veličanstvo. Kar so videli in spoznali,
to potem oznanjajo drugim. Očetovo naročilo, naj poslušamo Jezusa, velja tudi nam! Samo apostoli so Jezusovi očividci, vera drugih vernikov pa sloni le na poslušanju in pričevanju. Zato morajo
biti vsi apostoli tudi misijonarji. Božja veličina, ki so jo doživeli apostoli, je neprenosljiva. To nam povedo trije šotori. Življenje teče naprej v zavesti nenehne Božje navzočnosti. Božje skrivnostno bistvo lahko opišemo v obliki nauka le delno. Nekaj tega doživimo pri bogoslužju, na skrivnosten način pa tudi, ko si vsak dan naložimo križ na rame in ga nosimo za Gospodom. To nakazuje že tudi tisto zadnjo izpopolnitev, ki je bomo deležni v Bogu, ko pride v slavi. Krščansko življenje ima jasno
smer. Je pot in ostaja pot! Kaže proti nebesom
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Papež Frančišek govori misijonarjem usmiljenja, foto: JoPl

V LETU USMILJENJA je sveti oče Frančišek v želji, da bi usmiljenje približal vsem koncem zemeljske oble, za čas od pepelnične srede do konca leta usmiljenja podelil poseben mandat MISIJONARJEM USMILJENJA. O poslanstvu misijonarjev usmiljenja podajam del besedila s spletnih strani Slovenske škofovske konference (vir: http://katoliska-cerkev.si/misijonarji-usmiljenja):
»Na pepelnično sredo, 10. februarja 2016, je papež Frančišek pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Rimu podelil mandate t. i. misijonarjem usmiljenja.

Misijonarji usmiljenja so duhovniki, ki imajo poseben privilegij, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani Apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva« (prim. Bula o napovedi jubileja usmiljenja Misericordiae Vultus, št. 18). Grehi, ki so pridržani Apostolskemu sedežu so:

1. grehi proti svetim zakramentom, skrunitvam Najsvetejšega zakramenta (prim. ZCP kan. 1367);
2. fizična sila proti rimskemu papežu (prim. ZCP kan. 1370);
3. v primeru duhovnika, ki podeli odvezo pri grehu zoper šesto Božjo zapoved sostorilcu (prim. ZCP kan. 977 in kan. 1378 § 1);
4. v primeru škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa, in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje (prim. ZCP 1382);
5. v primeru spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost (prim. ZCP kan. 1388 § 1);
6. poskus podelitve duhovniškega posvečenja ženski (prim. Kongregacija za nauk vere);
7. kaznivo dejanje proti nerojenemu človeškemu življenju (prim. ZCP kan. 1398);
8. kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe (prim. Kongregacija za nauk vere, Sacramentorum sanctitatis tutela).

Misijonarji usmiljenja so dobili mandat od svetega očeta, da v svetem letu poleg greha in cenzure splava, spovedance odvežejo od sledečih grehov in cenzur, pridržanih Apostolskemu sedežu:

– oskrunitev posvečene hostije,
– fizičen napad na papeža,
– poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved,
– neposredna kršitev spovedne molčečnosti.

Poslanstvo misijonarjev usmiljenja je biti »živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.« (prim. Misericordiae Vultus št. 18) Nadškofija Ljubljana:

– msgr. dr. Jože Plut, stolni župnik (stolna žup nija sv. Nikolaja),
– prelat Vinko Vegelj, stolni kanonik,
– p. Robert Bahčič OFM, rektor Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.

V Rim na srečanje misijonarjev usmiljenja in podelitev mandata sta šla msgr. dr. Jože Plut in p. Robert Bahčič.« in Božji veličastnosti. Včasih se zdi vse zelo blizu, drugič zelo daleč. Zaupanje in upanje ostajata temeljni drži tudi v novi zavezi.

Ko apostol Pavel zapiše Filipljanom: »Naša domovina je v nebesih«, misli ob tem na izkušnjo
učencev ob spremenjenju na gori. Kristjan naj kaže s svojim življenjem, da njegova vera temelji na zaupanju in upanju. Pavel vabi: »Stojte trdno v Gospodu.« Cerkev mora spremeniti pastoralo, če se spremenijo življenjski pogoji kristjanov. Ostati pa mora nespremenjeno tisto, kar je v veri bistveno. Pri vsem svojem delu mora namreč izhajati iz zaupanja in upanja ter oboje hkrati vedno bolj krepiti.

Naša stolnica ima kar DVA MISIJONARJA USMILJENJA. Izkoristimo čas milosti …
Gospod Bog, »svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja« (Dan 9,18).
Župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 21.2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.
• Ponedeljek, 22. 2.: sedež apostola Petra, praznik. 1 Pt 5,1-4; Mt 16,13-19.
• Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof in mučenec. Iz 1,10.16-20; Mt 23,1-12.
• Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol; praznik Apd 1,15-17.20-26; Jn 15,9-17.
• Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja. Jer 17,5-10; Lk 16,19-31.
• Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof. 1 Mz 27,3-4.12-13a.17b-28; Mt 21,33- 43.45-46.
• Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik. Mih 7,14-5.18-20; Lk 15,1-3.11-32..
• Nedelja, 28. 2.: 3. postna nedelja, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.

Iz življenja župnije

• V torek in sredo (9. in 10. 2.) se je župnik v Rimu udeležil srečanja s svetim očetom Frančiškom, ki je njemu in tudi g. Vinku Veglju (v odsotnosti) podelil mandat za MISIJONARJA USMILJENJA. Oba imata do KONCA LETA UMISLJENJA pravico odvezovati sicer SVETEMU SEDEŽU PRIDRŽANE GREHE.
• V soboto, 13. 2., so v stolnico poromali člani Malteške viteškega reda in Malteške bolniške pomoči.
• V nedeljo, 14. 2., na god sv. Valentina, je nadškof Zore daroval sveto mašo za zaročence in zaljubljence.

  

  Z maše za zaročene in zaljubljene, foto: JoPl

Dogodki pred nami

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
•  V nedeljo, 21. 2., bo med mašo ob 10.30 podelitev OČENAŠA našim katehumenom, ob 15.30 KRIŽEV POT.
  V ponedeljek, 22. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah.
  V torek, 23. 2., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni
  vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo, 
• 24. 2., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 25. 2., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Enako bo še naslednje štiri tedne.
• V petek, 26. 2., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
• V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 IZROČITEV VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
  ob 15.30 KRIŽEV POT. 
• Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka. 

Več in sproti na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Papež MISIJONARJEM USMILJENJA o spovedancih in spovednikih: »Ne pozabimo: pred nami ni greh, ampak skesan grešnik … Oseba, ki čuti željo po sprejetju in odpuščanju …« Spovedniki niso poklicani soditi z občutkom vzvišenosti, kakor da bi bili sami »odporni za greh«; nasprotno, poklicani so delovati kakor Noetova sinova Sem in Jafet, ki sta vzela plašč in svojega očeta zavarovala pred sramoto.
Spovednik naj bi po papeževih besedah »grešnika pokril z ogrinjalom usmiljenja «, da si ta more znova povrniti dostojanstvo. »Izgubljenih ovc v stajo ne bomo vrnili s kijem sodbe, ampak s svetostjo
življenja, ki je načelo prenove in reforme v Cerkvi. Svetost se hrani z ljubeznijo in zna nositi težo tistega, ki je slabotnejši.«
Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/misijonarji-usmiljenja
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Bazilika sv. Petra, foto: JoPl

Teden Božje Besede 14. 2.–21. 2. 2016

1. postna nedelja (Lk 4,1-13)

Se še spomnite muholovcev, lepljivih trakov, ki smo jih obešali po stanovanjih, da bi se zavarovali pred muhami. En sam dotik lepljivega traku je bil za muhe že usoden. Zakaj govorimo o tem na prvo postno nedeljo? Ker se večkrat obnašamo kot muhe ob muholovcu. Nekateri so priklenjeni na košček
svoje zemlje, drugi na denar na bančnem računu, nekdo »visi « na svojem avtu, spet drugi je odvisen od televizorja ali računalnika.
Vsak bi rad čim bolje izkoristil priložnosti, ki se mu ponujajo. Podobni smo muham, ki se zaradi pretiranih ambicij prilepijo na muholovca. Namesto da bi imeli vse, nimamo nič!
To je sporočilo evangelija. Človek neprestano niha med muholovcem in svobodo. Drugo ime za muholovca je skušnjava. Katere so moje temeljne vrednote? Kaj daje vrednost življenju? Jezusove skušnjave nam povedo: to, s čimer se je spopadal Jezus, je tudi moja skušnjava. Tri skušnjave, trije muholovci, tri človeške težnje: blagostanje, moč in ugled.
»Bi bil rad spet lačen? Pomagaj si. V tvoji moči je.« To je prva skušnjava: »Iz kamna delati kruh«. Jezus si ni izbral lahkotnega življenja, ampak naporno življenje popotnega pridigarja, brez domačega ognjišča in v stalni negotovosti. Sledil mu je lahko le, kdor se je tudi sam odpovedal vsaki  lahkotnosti. »Privošči si vendar nekaj! Saj imaš pravico do tega …,« mu je prigovarjal skušnjavec.
Zame morda to pomeni: Ali naj si kupim večji avto, večje stanovanje? Pomislimo: Kako dosledno sem pripravljen hoditi po Jezusovi poti? Jezus se ni postavil na čelo vseh borcev za svobodo. Ni si želel vladati. Prišel je, da bi služil. Druga skušnjava ga nape ljuje, da bi si vse podredil. Proti temu niso imuni niti vodilni v Cerkvi. Sem drugim služab nik? Mi je le za moč nad drugimi? Tempelj je imel sleme 50 m od tal. Če bi kdo skočil s te višine in pristal varno na tleh, bi bil junak. Vsak človek išče pri drugih priznanje. Jezus pa gre po poti križa. Mi gre le za uspeh? Da bi me drugi občudovali?
Post naj nas obvaruje, da ne bi pristali na »muholovcu «, ampak da bi živeli v svobodi Božjih
otrok!  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Družinski orkester pri maši za domovino, foto: JoPl

Spoštovani.
Začenjamo post. Post je čast milosti, čas odpovedi, spremembe mišljenja, spreobrnjenja in čas pokore. V postu kristjani nimamo shujševalne kure, ampak se odpovemo mesu, drugi (okusni) hrani, razvadam in navadam, da po eni strani sicer pokorimo svoje telo, po drugi strani pa krepimo
dušo in duha. Vendar ne samo to, saj to po svoje počnemo tudi s shujševalno kuro, športom idr., pač pa je vzgib naših postnih dejanj ljubezen do Boga in do ljudi. Sveto pismo na mnogih mestih govori o tem, kakšen naj bo naš post. Izbrana besedila o tem poslušamo vsak dan pri sveti maši, zato jih tu ne bi navajal …
Tu želim poudariti tri stvari:

(1) Stolnica je letos svetoletna cerkev s svetimi vrati, v kateri smo pod določenimi pogoji lahko deležni odpustkov zase, lahko pa jih naklonimo rajnim. To velja tudi za nas, stolne župljane in redne obiskovalce stolnice, ne samo za romarje.
(2) Možnost prejema zakramenta usmiljenja oz. svete spovedi, za katero imamo v stolnici precej priložnosti, vsi spovedniki pa imajo v svetem letu večja pooblastila, imamo tudi škofa in nadškofa, ti imajo redna posebna pooblastila, in kanonika penintencijarija.
(3) V postnem času pa bo naša stolnica imela kar dva misijonarja usmiljenja, ki sta na pepelnico za postni čas prejela posebna papeževa pooblastila za odvezovanje od sicer papežu (Svetemu sedežu) pridržanih cenzur.
Vesel sem tudi, da se v stolnico vračajo nekdaj zelo priljubljeni POSTNI GOVORI. Včasih jih je imel samo nadškof, letos pa bodo pri večernih mašah ob torkih, sredah in četrtkih ob 18.30 (začenši s 16. 2.) mašo in postni govor imeli vsi trije škofje. Razmišljam pa tudi o tem, da bi v stolnici v tem postnem času ob molitvi rožnega venca, križevega pota in uri Božjega usmiljenja tudi mi kam poromali. O tem se bomo pogovorili na župnijskem pastoralnem svetu.

župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 14. 2.: 1. postna nedelja: sv. Valentin, duhovnik in mučenec. 5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.
• Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij de la Colombiere, duhovnik. 3 Mz 19,1-2.11-18; Mt 25,31-46. 
• Torek, 16. 2.: bl. Julijana Koprska, tretjered nica. Iz 55,10-11; Mt 6,7-15. 
• Sreda, 17. 2.: sedem ustanoviteljev servitov. Jon 3,1-10; Lk 11,29-32. 
• Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec. Est 14,1.3-5.12-14; Mt 7,7-12.
• Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik. Ezk 18,21-28; Mt 5,20-26. 
• Sobota, 20. 2.: sv Sadot in drugi perzijski mučenci ter Jacinta in Frančišek Marto, fatimska pastirčka. Kvatrna sobota. 5 Mz 26,16-19; Mt 5,43-48. 
• Nedelja, 21. 2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.

Iz življenja župnije

Škof Šuštar z gluhimi, foto: JoPl

V sredo, 2. 2., na god sv. Blaža so se pri večerni maši kljub slabemu vremenu zbrali gluhi in naglušni. Maševal je škof Šuštar. Ure usmiljenja na 1. petek in fatimske pobožnosti (druge od petih prvih sobot), ki jo je vodil škof Šuštar, se je udeležilo veliko ljudi. Oba duhovna dogodka so snemali za TV Exodus. Mašo za domovino na prvo soboto, 6. 2., ob 16. uri, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, je popestril družinski orkester.

Dogodki pred nami

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec  molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.  
• KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in  ob nedeljah ob 15.30.   
• V nedeljo, 14. 2., bo ob 16.00 bo sveta Maša za ZALJUBLJENCE IN ZAROČENCE, ki jo bo vodil nadškof Zore. Po maši še družabno srečanje. 
• V ponedeljek, 15. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah. Po sveti maši bo v konferenčni sobi seja župnijskega pastoralnega sveta. 
• V torek (16. 2.) bo pri večerni maši ob 18.30 imel prvi POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar, 
• v sredo (17. 2.) pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, 
• v četrtek (18. 2.) nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. 

Enako bo še naslednje štiri tedne.

• V petek, 19. 2., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša. 

Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto: JoPl

Papež o patru Piju in molitvi: »Molitev ni samo neka dobra navada za pomiritev srca, še manj je pobožno sredstvo, s katerim od Boga dobimo, kar potrebujemo. Če bi bilo to, bi jo spodbujal zgolj prefinjen egoizem. 'Molitev je delo duhovnega usmiljenja, ki hoče vse prinašati v Božje srce,'
je zatrdil Frančišek. Molitev je dar vere in ljubezni.
Z eno besedo, molitev je izročitev: Očetu izročimo Cerkev, ljudi, okoliščine, da bi zanje poskrbel. Zato je molitev, kot je rad govoril p. Pij, 'najboljše orožje, ki ga imamo, je ključ, ki odpira Božje srce'. Je največja moč Cerkve, ki je ne smemo nikoli izpustiti, kajti Cerkev daje sadove, kadar vztraja
v molitvi. Sicer tvega, da se bo naslonila na kaj drugega: na sredstva, denar, oblast.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/06/...
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Vsaj senca usmiljenja naj se nas dotakne, foto: RV

Teden Božje Besede 7. 1. -14. 2. 2016

5. nedelja med letom (Lk 5,1-11)

Vatikanski državni tajnik kardinal Parolin JoPl

Danes postavimo v ospredje apostola Petra. Poznati moramo specifičnost njegove službe, da bi jo pravilno vrednotili in spoznali v vsej človeški povprečnosti, nestanovitnosti in pomanjkanju. Poskusimo dojeti Petrov občutek lastne nevrednosti in občutek nemoči. Kako se je počutil ob Jezusu in nepričakovanem obilnem ulovu. Ob tem skušamo dojeti Jezusa, ki je z obilnim ulovom opogumil tega ribiča, da se je odzval ter sklenil, da bo odslej metal drugačne mreže. Peter hoče postati »ribič ljudi«, Jezus pa ga postavi za temelj Cerkve, vsem njegovim nepopolnostim navkljub.
Jezuitski p. Alfred Delp, žrtev nacistov, je dejal: »Človek je šibki člen v strukturi Cerkve.« Od nas je odvisno, v kolikšni meri bo reka Božje milosti pljusknila na ta svet. Namesto mostov postavljamo ovire. Na nobenem drugem človeku ni Božja misel jasneje vidna kot na apostolu Petru. Jezusove besede niso bile namenjene le Petru, ampak tudi Delphovim sodobnikom in veljajo tudi za današnjo Cerkev. Vsak od nas lahko ustvari velike reči in je hkrati zelo majhen in slaboten kakor Peter. Jezusu je priznal, da je grešnik in ga prosil, naj gre proč od njega. Tudi danes se očita Cerkvi marsikaj. Očitki se hitro širijo in ne prenehajo: »Kar poglejte jih, kakšni so!? Prav nič boljši niso od nas. Celo veliko slabši so.« Očitki letijo tako na vodstvene osebnosti v Cerkvi kakor tudi na laike. Posebej usmerjajo svoje kritike na papeža, škofe in duhovnike. Župnijsko življenje nam ponuja veliko možnosti, da se poboljšamo, lahko pa povzroči dodatne bolečine. Kajti človek ostaja šibki člen v strukturi Cerkve.
»Cerkev v človeških rokah,« tako je Alfred Delp naslovil knjigo, ki govori o teh stvareh. Med drugim pravi: »Božje delo je zaupano človeškim rokam in tako dolgo tudi odvisno od človeških rok. Bog ljudi, ki jim je zaupal Cerkev, ni naredil za bogove. Bog ne gradi svoje Cerkve na nikomer drugem, kot na nas, ljudeh, z vsemi našimi napakami in slabostmi vred.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje.
Besedi pust in post se razlikujeta samo v eni črki, vendar se po vsebini razlikujeta bistveno bolj. Naj iz Sporočil slovenskih škofij podam besedo za letošnji POSTNI ČAS.
»Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 10. februarja) in na veliki petek (letos 25. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zadržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je na petek praznik (cerkveni ali državni) ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …) post in zadržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa« (SSŠ, 28–29).
Na god Lurške Matere Božje, 11. 2. obhajamo SVETOVNI DAN BOLNIKOV. Osrednja slovesnost bo na Brezjah ob 10. uri. Prav je, da pomislimo na bolne, trpeče in na vse, ki jim strežejo, in za začetek nanje pogledamo »z očmi, polnimi ljubezni«.
Papež v poslanici za svetovni dan bolnikov spregovori takole: »Bolezen, posebno težka, vedno postavi človekovo bivanje v krizo, v preizkušnjo in prinaša s seboj vprašanja, ki vrtajo v globino …« Vera pa »ponuja ključ, s katerim lahko odkrijemo globlji smisel tega, kar živimo; ključ, ki nam pomaga videti, kako lahko bolezen postane pot, ki nas tesneje poveže z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ. Ključ nam daje njegova mati Marija … V Marijini prošnji (Jezusu v galilejski Kani) odseva Božja nežnost. In prav nežnost je navzoča v življenju mnogih, ki stojijo ob strani bolnim in znajo zaslutiti njihovim potrebam, ker gledajo z očmi, polnimi ljubezni.«
Hvala vsem bolnim in trpečim za žrtve, daritve in molitve za potrebe Cerkve in naroda.
Župnik Jože

Oznanila

Ned 7. 2.: 5. nedelja med letom.
Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.
Pon 8. 2.: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj in sv. Jožefina Bakhita, sužnja. Prešernov dan, državni praznik.
1 Kr 8,1-7.9-13; Mr 6,53-56.
Tor 9. 2.: sv. Apolonija, devica in mučenka.
1 Kr 8,22-23.27-30; Mr 7,1-13.
Sre 10. 2.: PEPELNICA, strogi post.
Jl 2,12.18; 2 Kot 5,20-21;6,12; Mt 6,1-6.16-18.
Čet 11. 2.: Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov.
5 Mz 30,15-20; Lk 9,22-25.
Pet 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica.
Iz 58,1-9a; Mt 9,14-15.
Sob 13. 2.: bl. Jordan Saški, duhovnik.
Iz 58,9b-14; Lk 5,27-32.
Ned 14. 2.: 1. postna nedelja, sv. Valentin, duhovnik in mučenec.
5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.

Iz življenja župnije

Romarji s tržiške dekanije, foto: JoPl

V soboto, 30. 1., so v stolnico priromali iz dekanije Tržič.
Na svečnico, 2. 2., je sveto mašo daroval vatikanski državni tajnik kardinal Parolin.

Kardinal Parolin s škofi, foto: JoPl

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.

Vsako postno nedeljo je ob 15.30 KRIŽEV POT.
V ponedeljek, 8. 2., na Prešernov dan bo ob 9.00 sveta maša za kulturo – lepo, dobro in resnično v Sloveniji.
V petek, 12. 2., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
V nedeljo, 14. 2., na god sv. VALENTINA, bo ob 16.00 sveta maša za ZALJUBLJENCE, ki jo daruje nadškof Zore.

Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Krona, foto: jozef.si

Kardinal Parolin, vatikanski državni tajnik, v stolnici na svečnico:
»Gospod ne gleda površno, se ne ustavlja pri videzu, ampak vidi v globino ...
Vaša zgodovina je bogata s posvečenimi pričevalci za vero, kar naj vas navdaja
s ponosom in hvaležnostjo, hkrati pa tudi
z odgovornostjo za prejeto dediščino.
Ne gre samo za spominjanje in pripovedovanje, ampak predvsem za 'gradnjo'. 'Zazrite se v prihodnost,' spodbuja papež Frančišek, 'kamor vas vodi Duh, da bi
z vami delal velike stvari.' Predstavimo
Gospodu s polnim zaupanjem tudi prihodnost posvečenega življenja v Sloveniji.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/02/parolin_

 

Dan posvečenega življenja, foto: JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/