Teden Božje Besede: Teden Božje Besede 21. 2.

2. postna nedelja (Lk 9,28-36)

Vsak postni čas se moramo znova odločiti, kakšno mesto bo imela vera v našem življenju. Jasno nam mora biti, na čem temelji naša vera. Najprej je to stara zaveza, iz katere je izšel Jezus. Verovati moramo tudi, da nam v Kristusu Bog ponuja novo zavezo. Vedeti moramo, da nam Cerkev pomaga živeti iz naše vere.
Na začetku stare zaveze je Abraham. Bog mu je obljubil naslednika in vse, kar potrebuje za
srečno prihodnost. Na izpolnitev obljub je dolgo čakal. Prav zato je vera vedno bolj postajala zaupanje in upanje. Brez tega ni zaveze z Bogom, ki je Abrahamu prinašala svobodo in pogum. Namesto zaveze z enim Bog sklene zavezo s celotnim narodom. Tudi izraelskemu narodu zaveza prinaša svobodo in veselje do novega. Izvoljeni narod mora imeti močno zaupanje,
pa tudi upanje. Evangelij gradi na izkušnji iz stare zaveze. Jezus gre na goro molit. Poglobiti hoče odnos z Bogom. Molitev ga razodene kot Boga in človeka. Učenci v tem spoznajo, da bo Jezus odrešenik vseh ljudi. Mojzes in Elija predstavljata staro zavezo. Sta polna upanja in zaupanja. Jezus sprejema staro zavezo. Vendar je ta le predhodnica nove zaveze, ki šele pride. Trije apostoli doživijo izkušnjo edinosti z Bogom. Jezus ni le izreden človek. Spremenjenje postane njihovo ključno življenjsko izkustvo. V Jezusu odslej vidijo predvsem Božje veličanstvo. Kar so videli in spoznali,
to potem oznanjajo drugim. Očetovo naročilo, naj poslušamo Jezusa, velja tudi nam! Samo apostoli so Jezusovi očividci, vera drugih vernikov pa sloni le na poslušanju in pričevanju. Zato morajo
biti vsi apostoli tudi misijonarji. Božja veličina, ki so jo doživeli apostoli, je neprenosljiva. To nam povedo trije šotori. Življenje teče naprej v zavesti nenehne Božje navzočnosti. Božje skrivnostno bistvo lahko opišemo v obliki nauka le delno. Nekaj tega doživimo pri bogoslužju, na skrivnosten način pa tudi, ko si vsak dan naložimo križ na rame in ga nosimo za Gospodom. To nakazuje že tudi tisto zadnjo izpopolnitev, ki je bomo deležni v Bogu, ko pride v slavi. Krščansko življenje ima jasno
smer. Je pot in ostaja pot! Kaže proti nebesom
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Papež Frančišek govori misijonarjem usmiljenja, foto: JoPl

V LETU USMILJENJA je sveti oče Frančišek v želji, da bi usmiljenje približal vsem koncem zemeljske oble, za čas od pepelnične srede do konca leta usmiljenja podelil poseben mandat MISIJONARJEM USMILJENJA. O poslanstvu misijonarjev usmiljenja podajam del besedila s spletnih strani Slovenske škofovske konference (vir: http://katoliska-cerkev.si/misijonarji-usmiljenja):
»Na pepelnično sredo, 10. februarja 2016, je papež Frančišek pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Rimu podelil mandate t. i. misijonarjem usmiljenja.

Misijonarji usmiljenja so duhovniki, ki imajo poseben privilegij, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani Apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva« (prim. Bula o napovedi jubileja usmiljenja Misericordiae Vultus, št. 18). Grehi, ki so pridržani Apostolskemu sedežu so:

grehi proti svetim zakramentom, skrunitvam Najsvetejšega zakramenta (prim. ZCP kan. 1367);

fizična sila proti rimskemu papežu (prim. ZCP kan. 1370);

v primeru duhovnika, ki podeli odvezo pri grehu zoper šesto Božjo zapoved sostorilcu (prim. ZCP kan. 977 in kan. 1378 § 1);

v primeru škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa, in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje (prim. ZCP 1382);

v primeru spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost (prim. ZCP kan. 1388 § 1);

poskus podelitve duhovniškega posvečenja ženski (prim. Kongregacija za nauk vere);

kaznivo dejanje proti nerojenemu človeškemu življenju (prim. ZCP kan. 1398);

kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe (prim. Kongregacija za nauk vere, Sacramentorum sanctitatis tutela).

Misijonarji usmiljenja so dobili mandat od svetega očeta, da v svetem letu poleg greha in cenzure splava, spovedance odvežejo od sledečih grehov in cenzur, pridržanih Apostolskemu sedežu:

– oskrunitev posvečene hostije,
– fizičen napad na papeža,
– poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved,
– neposredna kršitev spovedne molčečnosti.

Poslanstvo misijonarjev usmiljenja je biti »živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.« (prim. Misericordiae Vultus št. 18) Nadškofija Ljubljana:

– msgr. dr. Jože Plut, stolni župnik (stolna žup nija sv. Nikolaja),
– prelat Vinko Vegelj, stolni kanonik,
– p. Robert Bahčič OFM, rektor Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.

V Rim na srečanje misijonarjev usmiljenja in podelitev mandata sta šla msgr. dr. Jože Plut in p. Robert Bahčič.« in Božji veličastnosti. Včasih se zdi vse zelo blizu, drugič zelo daleč. Zaupanje in upanje ostajata temeljni drži tudi v novi zavezi.

Ko apostol Pavel zapiše Filipljanom: »Naša domovina je v nebesih«, misli ob tem na izkušnjo
učencev ob spremenjenju na gori. Kristjan naj kaže s svojim življenjem, da njegova vera temelji na zaupanju in upanju. Pavel vabi: »Stojte trdno v Gospodu.« Cerkev mora spremeniti pastoralo, če se spremenijo življenjski pogoji kristjanov. Ostati pa mora nespremenjeno tisto, kar je v veri bistveno. Pri vsem svojem delu mora namreč izhajati iz zaupanja in upanja ter oboje hkrati vedno bolj krepiti.

Naša stolnica ima kar DVA MISIJONARJA USMILJENJA. Izkoristimo čas milosti …
Gospod Bog, »svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja« (Dan 9,18).
Župnik Jože

Oznanila

Nedelja, 21.2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.
Ponedeljek, 22. 2.: sedež apostola Petra, praznik. 1 Pt 5,1-4; Mt 16,13-19.
Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof in mučenec. Iz 1,10.16-20; Mt 23,1-12.
Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol; praznik Apd 1,15-17.20-26; Jn 15,9-17.
Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja. Jer 17,5-10; Lk 16,19-31.
Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof. 1 Mz 27,3-4.12-13a.17b-28; Mt 21,33- 43.45-46.
Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik. Mih 7,14-5.18-20; Lk 15,1-3.11-32..
Nedelja, 28. 2.: 3. postna nedelja, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.

Iz življenja župnije

V torek in sredo (9. in 10. 2.) se je župnik v Rimu udeležil srečanja s svetim očetom Frančiškom, ki je njemu in tudi g. Vinku Veglju (v odsotnosti) podelil mandat za MISIJONARJA USMILJENJA. Oba imata do KONCA LETA UMISLJENJA pravico odvezovati sicer SVETEMU SEDEŽU PRIDRŽANE GREHE.
V soboto, 13. 2., so v stolnico poromali člani Malteške viteškega reda in Malteške bolniške pomoči.
V nedeljo, 14. 2., na god sv. Valentina, je nadškof Zore daroval sveto mašo za zaročence in zaljubljence.

Z maše za zaročene in zaljubljene, foto: JoPl

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
V nedeljo, 21. 2., bo med mašo ob 10.30 podelitev OČENAŠA našim katehumenom, ob 15.30 KRIŽEV POT.
V ponedeljek, 22. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah.
V torek, 23. 2., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni
vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo,
24. 2., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 25. 2., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Enako bo še naslednje štiri tedne.
V petek, 26. 2., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 IZROČITEV VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
ob 15.30 KRIŽEV POT.
Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka.

Več in sproti na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Papež MISIJONARJEM USMILJENJA o spovedancih in spovednikih: »Ne pozabimo: pred nami ni greh, ampak skesan grešnik … Oseba, ki čuti željo po sprejetju in odpuščanju …« Spovedniki niso poklicani soditi z občutkom vzvišenosti, kakor da bi bili sami »odporni za greh«; nasprotno, poklicani so delovati kakor Noetova sinova Sem in Jafet, ki sta vzela plašč in svojega očeta zavarovala pred sramoto.
Spovednik naj bi po papeževih besedah »grešnika pokril z ogrinjalom usmiljenja «, da si ta more znova povrniti dostojanstvo. »Izgubljenih ovc v stajo ne bomo vrnili s kijem sodbe, ampak s svetostjo
življenja, ki je načelo prenove in reforme v Cerkvi. Svetost se hrani z ljubeznijo in zna nositi težo tistega, ki je slabotnejši.«
Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/misijonarji-usmiljenja
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/


Bazilika sv. Petra, foto: JoPl

petek, 19. februar 2016

Teden Božje Besede 21. 2.–28. 2. 2016