TEDEN BOŽJE BESEDE 4. 12. 2022 – 11. 12. 2022

 2. ADVENTNA NEDELJA

Prvič v zgodovini advent ni le duhovno in moralno vprašanje, ampak tudi tehnološko. Advent, ki pomeni odprtost duše, da jo obsije Božja ljudomilost, je bil do nedavna razumljiv vsakomur. Kako resno ga je kdo vzel, je bilo manj odvisno od razumevanja adventne skrivnosti, ampak bolj od moralne drže in osebne duhovnosti, kam je kdo sebe postavil v odnosu do Boga.

S prehodom iz analogne tehnologije v digitalno pa se nista spremenila le način produkcije dobrin in prenašanje informacij, temveč samo dojemanje resničnosti. Analogen pomeni, da gre za podoben pojav ali predmet, denimo, kranjska čebelica je podobna pridnemu Kranjcu.

V analogni dobi poslušalec Božje besede 2. adventne nedelje ni imel večjih težav z analognim izražanjem preroka Izaija, ki je s podobami iz stvarnega sveta primerjal harmonijo, ki bo zavladala v svetu z drugim Kristusovim prihodom. Vsak, ki je nekoč slišal Izaija – volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem – je vedel, da ne govori o zgodovinskem času, temveč oznanja eshatološko dobo, po kateri hrepenimo.

Digitalno posredovanje podatkov in informacij pa se odvija v zaporedju številk 0 in 1. Digitalni telefoni, brez katerih ne znamo več živeti, so popolnoma spremenili ne le verska sporočila ampak tudi ljubezenska.

Nekdanje ljubezensko pismo, v katerem je šlo za ustvarjalni napor, kako ubesediti hrepenenje po ljubljeni osebi,  je najprej nadomestilo suhoparno e-pismo, oskubljeno vsake romantične dvoumnosti, globine in spoštljive diskretnosti.

Zdaj je vse skrčeno na SMS. Ukinjeno je stanje duše, ki se je rojevalo ob pisalu, črnilu in solzah. Ne pozabimo, da smo iz mesa in krvi, zato je Božji Sin prišel v telesu. Od Izaije do danes se ni spremenilo nič bistvenega.

Milan Knep

ADVENTNO-BOŽIČNA UMETNIŠKA POSTAVITEV V STOLNICI

Umetnica Eva Petrič ustvarja svoja dela iz starih, večinoma odsluženih čipk ter jih razstavlja praktično po vsem svetu. Delo, ki bo v letošnjem adventno-božičnem času krasilo našo stolnico, je poimenovala

»kolektivna sončna celica«.

Predstavlja človeštvo, ujeto v čipkaste kompozicije, občutljive mreže, ki nas povezujejo in ustvarjajo enotnost sveta ter predstavljajo našo medsebojno povezanost, odnose, odvisnost drug od drugega. Ob tem pa nosi ta celica v sebi tudi bogato krščansko sporočilo, ki nas nagovarja v adventnem času:

• Spominja nas na sonce s številnimi žarki, na Luč, na Kristusa, ki prihaja in od katerega vsi kakor žarki črpamo svetlobo in jo širimo v svet. Vsak zase smo krhki in ranljivi kakor nežna čipka, povezani s Kristusom, Soncem in med seboj, pa lahko razsvetlimo temo časa, v katerem živimo.

• V podobi iz čipk lahko vidimo zvezdo, ki je zažarela na nebu ter Modrim in pastirjem pokazala kraj, kjer je bil rojen »judovski kralj« in tudi nas vabi, da »odložimo dela teme in si nadenemo orožje luči« (Rim 13,12b).

• Belina in lepota čipk predstavljata naše krstno oblačilo, ki naj bi ga »brez madeža prinesli pred Božje obličje« in z njim pokrili novorojeno Dete v jaslicah.

• V času sinodalnega dogajanja pa ima tudi jasno sinodalno sporočilo: kakor so med seboj prepletene in povezane čipke in ustvarjajo enotnost, nas tudi sinoda vabi, da hodimo in svetimo skupaj. Želim vam blagoslovljen adventni čas in lepo pripravo na božič, župnik

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar svetega Rešnjega telesa

 V nadaljevanju bomo popisali še posamezno opremo (oltarje, slike, kipe ...), ki se nahajajo v stolnici. Tako kot doslej tudi te popise povzemamo po knjigi Ljubljanska stolnica, umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič. Oltar svetega Rešnjega telesa je naslikan na steno in ponavlja elemente »prave« oltarne arhitekture in kiparskega ter rezbarskega okrasja.

Pred naslikanim nastavkom stoji kamnit tabernakeljski oltar. Marmorna menza z angeloma adorantoma, mojstrovina kiparja Francesca Robbe, je nastala verjetno v štiridesetih letih 18. stoletja, zagoto-vo pa pred letom 1752.

Angela v napol poklekujoči, napol poletavajoči drži, od katerih se desni zgleduje po enem od Berninijevih angelov na Petrovi katedri v cerkvi sv. Petra v Rimu, spadata v vrh mojstrovih dosežkov. Robba je z dinamično kompozicijo figur, z virtuozno obdelavo njune površine in s pretanjenim čustvenim izrazom, ki ga je vdahnil obrazoma, težko gmoto kamna povsem premagal. Izjemno dovršeno je oblikoval tudi menzo, ki jo je dvignil za dve stopnici. Sestavil jo je iz raznobarvnega marmorja.

Njen središčni del je poudaril s trebušastim podstavkom, na katerega je v kartušo vstavil Jezusovo plameneče srce, stebriča ob straneh pa je podprl z atlantoma, majhnima debelušnima putoma, ki si težo bremena lajšata z blazinama na glavah. Podstavka, na katera je namestil krilata adoranta, je zamaknil v ostrem kotu, stopnice in podij pa ukrivil ter tako celotni tloris menze baročno razgibal.

Že leta 1708 se je bratovščina svetega Rešnjega telesa odločila na oltar postaviti kar najdragocenejši tabernakelj iz kamna ali iz kovine in se za osnutke obrnila na augsburške mojstre, a zdi se, da je začasno ostala pri skromnejši varianti.

Ko je menzo dobil v delo Francesco Robba, naj bi bil po izročilu napravil načrt tudi za marmornat tabernakelj, ker pa so okoliščine izvedbo preprečile, so se naročniki morali zadovoljiti z lesenim. Sedanjega so po baročnem vzoru oblikovali leta 1850: mizarsko delo je opravil Martin Regali, s srebrom in zlatom pa ga je znotraj in zunaj oblekel ljubljanski pasar Matej Schreiner. Golob Svetega Duha vrh kupolaste strehe je najbrž še iz leta 1839, napravil pa ga je srebrar Tonia. Tabernakelj kot celota je ambiciozen in kakovosten umetnoobrtni izdelek

DOGODKI PRED NAMI

• Na Miklavževo nedeljo, 4. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof

• V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 11. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnji katehumenom iz naše nadškofije.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 4. 12.: 2. adventna, Miklavževa nedelja

• Ponedeljek, 5. 12.: sv. Sava, opat, puščavnik

• Torek, 6. 12.: sv. Nikolaj (Miklavž) škof

• Sreda, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj

• Četrtek, 8. 12.: brezmadežno spočetje Device Marije

• Petek, 9. 12.: sv. peter Fourier, redovni ustanovitelj

• Sobota, 10. 12.: Loretska Mati božja

• Nedelja, 11. 12.: 3. adventna nedelja, Gaudete

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve.

Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

CELODNEVNO ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA

·         10.00–11.00 redne jutranje molivke/ci 11.00–12.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         12.00–13.00 kanoniki

·         13.00–14.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         14.00–15.00 redovnice in redovniki

·         15.00–16.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         16.00–17.00 župnijski pastoralni svet

·         17.00–18.00 neokatehumeni

·         18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.