3. ADVENTNA NEDELJA

Od samozadostnosti do sprejetja milosti. Tako bi lahko označili enega od najbolj zanimivih in nenavadnih miselnih preobratov v zgodovini filozofije, ki je zaznamoval mišljanje J. G. Fichteja (1762–1814). Sredi adventa ga omenjam zato, ker je njegova mladostna misel še vedno tu, saj prežema vse pore sodobne misli in kulture.

Pod vplivom Kanta je zasnoval »sistem svobode«, ki ga je spodbudila francoska revolucija. O jazu nihče pred njim ni trdil kaj tako drznega: »V osnovi vsega je Jaz kot zedinjenost zavesti in stvarnosti, samozavedanja in zavesti o svetu zunaj nas.

Jaz je dialektična enota nasprotujočih si stvarnosti.« Zanj je bil pojem Boga kot posebne substance nemogoč in protisloven. V umu po njegovem prepričanju ni nobene osnove, zaradi katere bi sklepali na obstoj posebnega bitja, Boga, ki bi bil začetni vzrok vsemu bivajočemu. Edina možnost veroizpovedi je, da človek izpolni, kar veleva dolžnost.

Fichte vero enači z moralo, kar je popolno nasprotje svetopisemskega razodetja, ki kot temelj morale postavlja milost. Človek je najprej obdarjen in ljubljen, njegov odgovor pa je prizadevanje za dobro, torej za moralno življenje.

Po obtožbi ateizma je šel Fichte vase. Ni mu šlo več za Jaz, ampak za absolutno (za Boga), ki dejansko obstaja. Ni več védenje pogoj za bit, za presežno, Boga, kot je razmišljal v Osnovah celotnega vedoslovja, svojem najpomembnejšem delu, ampak je bit pogoj za védenje. Sodobne kulture »zreli Fichte« ne zanima.

Nas pa vendarle sprošča, da z odprto dušo sprejmemo oznanilo preroka Izaija: Naj vriska puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cveti kakor narcisa. Dosegli bomo radost in veselje. A kot svetuje sv. Pavel: Potrpimo do Gospodovega prihoda.

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige na »Miklavževo« nedeljo v stolnici:

Danes z vso silovitostjo svoje pojave in svoje besede stopa pred nas Janez Krstnik. V puščavi, ob Jordanu, tam, kjer so predniki Izraela vstopili v obljubljeno deželo, sedaj iz Jeruzalema in iz vse Judejske pokrajine začnejo hoditi k Jordanu, da bi tam zaslišali, kako vstopati v resnično obljubljeno deželo, kako v resnici postati dedič kraljestva.

Prerok pa jim ne govori o prihodnosti, ampak o tem, kakšna mora biti sedanjost. Ne po človeških merilih in tudi ne po človeških načrtih in željah, pač pa po Božji volji in po Božji besedi. Šli so ga gledat in poslušat, da slišijo besedo. In njegova beseda je bila: »Spreobrnite se, približalo se je nebeško kraljestvo.« Koliko dobre volje, koliko pripravljenosti je tolikokrat v nas za spreobrnjenje, za poboljšanje!

Ampak žal se bolj ali manj ti dobri sklepi, ta načrtovanja izjalovijo, izpraznijo, ker so velikokrat samo kozmetika, nekaj na površju. Spreobrnjenje pa izhaja iz poslušanja Boga, iz poslušanja njegove besede in gre v globino. Tu ni nobene površinskosti, nobene kozmetičnosti.

Gre za srce. Za to, za koga in kako utripa srce. Gre za poslušanje besede, ki nagovarja od znotraj; ne besede, ki čehlja ušesa, ampak besede, ki zgrabi pri korenini. In tam se začne spreobrnjenje. Spreobrnjenje je v tem, da Bog, njegova Beseda in njegova volja, postanejo vodilo mojega življenja.

Ne nekaj ob mojem življenju, ampak so v srčiki mojega življenja. Zato tudi nas danes Janez v puščavi ob Jordanu vabi, da začnemo sprejemati Božjo besedo v svoje življenje z vso resnostjo. Ne moremo se spreobrniti, dokler ne prisluhnemo Božji besedi. Ko ji dovolimo, da nas zgrabi, nas spreminja in nas spreobrne.

Kaj se je v resnici zgodilo, ne moremo preverjati po svojih pobožnostih, ne po svojih molitvah. Pokazatelj našega spreobrnjenja so naša dejanja. In tukaj vstopi v naše življenje današnji slavljenec sveti Miklavž, ki je tolikokrat v svoji svetosti in človekoljubnosti priskočil na pomoč. Tudi mi moramo delati dobro vsakemu, ki potrebuje našo pozornost. Spreobrnjenje bo nastopilo takrat, kadar ne bomo šli nikoli mimo potrebnega človeka, ne da bi mu namenili besedo, pozornost, pogled, nasmeh, morda dali miloščino.

Naj nas beseda Janeza Krstnika in zgled svetega Nikolaja spodbudijo, da bomo začeli živeti spreobrnjenje, da bo naše življenje manj predstava za nas in za svet, ampak da bo naše življenje postalo razodevanje, na kakšen način Gospod Jezus deluje v našem življenju, da bo mogel za letošnji božični praznik v resnici prebivati v nas in med nami

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar Svetega Rešnjega telesa

V na steno naslikani nastavek s štukaturnim okvirjem (izdelal ga je Tommas Ferrata) so najprej namestili sliko svetih treh kraljev iz stare stolnice, ki je bila delo Janeza Frančiška Gladiča. Potem, ko
je Dizmova bratovščina leta 1704 svoj oltar okrasila s Quaglievo umetnino, si je dekan Delničar prizadeval, da bi tudi oltar Svetega Rešnjega telesa dobil ustrezno umetnino istega avtorja, vendar do naročila ni prišlo.

Tako je novo, sedanjo sliko šele leta 1830 napravil Matevž Langus. Tudi on je upodobil svete tri kralje kot simbol poklonitve pred Svetim Rešnjim telesom, kompozicijo pa posnel po tujih predlogah. Pred hlev, bolje rečeno prostor z odprto streho, oprto na ostanke rimskih stebrov, nad katerim poletavajo angeli, je v ospredje postavil sveto družino in kralje, ki Detetu prinašajo darila. Slika je polna živahnih barv in razgibanega dogajanja.

V sprednjem levem delu sedi Marija z detetom Jezusom v naročju, za njo pa napol v senci prizor budno opazuje sveti Jožef. Na Marijo in Jezusa sije snop svetlobe, ki izhaja iz zvezde visoko na nebu. V ospredju s svojim bogato vezenim zlatim plaščem in okrasjem izstopa prvi kralj, ki se kleče sklanja k Jezusu. Na tla je položil svojo krono in žezlo, pred Jezusa pa odprto skrinjico z zlatom. Ganljivo in simpatično je prikazano, kako ga Dete Jezus z ročicami boža po plešasti glavi oziroma čelu. Za njim stoji »zamorski« kralj z rdečim ogrinjalom (ki mu ga pridržuje kot oglje črn deček), v bogati beli obleki, ki še bolj poudarja njegovo polt. V roki drži srebrno kadilnico.

Zadaj pa se k Jezusu sklanja še tretji kralj, prav tako bogato oblečen in s krono na glavi, ki Jezusu ponuja odkrito zlato posodo z miro. Nebo preletavajo angeli in angelske glavice, v ozadju preko zidu opazuje prizor spremstvo s kamelo, spodaj za kralji pa se drenjajo vojščaki in množica, kamor se je »postavil« tudi sam slikar, ki zre na gledalca skrajnega desnega roba slike.

Spodaj, v desnem vogalu na kamnu, je sliko tudi podpisal in datiral. Obhajilno mizo okrog oltarja je leta 1885 izdelal radovljiški podobar in kamnosek Janez Vurnik: danes stojita le še stranski balustradi.

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 14. 12., bo zvečer ob 19.30 v stolnici orgelski koncert Premrlovih božičnih pastoral Polone Premrl.

• V soboto, 17. 12. bo v stolnici ob 20.00 koncert zbora in orkestra iz Londonskega parlamenta.

• V sredo, 21. 12., pa bo ob 20.00 božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 11. 12.: 3. adventna nedelja, Gaudete

• Ponedeljek, 12. 12.: Devica Marija iz Guadalupe

• Torek, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka

• Sreda, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj

• Četrtek, 15. 12.: bl. drinske mučenke

• Petek, 16. 12.: sv. Adelajda, kraljica

• Sobota, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj

• Nedelja, 18. 12.: 4. adventna nedelja

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.