4. ADVENTNA NEDELJA

Kralju Ahazu, ki je vladal tik pred padcem Samarije (721 pr. Kr.), prestolnice Severnega kraljestva, je Izaija zaradi njegovega nezaupanja v Boga vrgel v obraz: Če ne boste verovali, ne boste obstali. Ahaz pa ga je zavrnil: Ne bom prosil Gospoda. Od resigniranega Ahaza, ki se na Boga ni zanesel, obenem pa zaradi asirske grožnje ni videl nobene politične rešitve, se je Izaija poslovil s slovitim izrekom: Glej, če nočeš in če ne moreš zaupati Gospodu, potem bo On sam poslal devico, ki bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.

Ahazov vzorec je arhetipski, le da se danes javlja v drugačnih oblikah. Ljudje se očitno ne zavedajo, da s pešanjem vere, kot se je zgodilo Ahazu, in še bolj s popolno izgubo vere, ki nas humanizira ter vzdržuje naše dostojanstvo, kaj hitro zabredemo v duhovni primitivizem, katerega najbolj pogosta oblika je vedeževanje.

Nenavadno je, da so za vedeževanje bolj dovzetni izobraženci in poslovneži kot preprosti ljudje, ki v sebi ohranjajo zadnji temelj človečnosti – strah božji. Močni in uspešni pa so pogosto predrzni, kar se vedno konča v slepi ulici, iz katere naj bi jih izvlekli vedeževalci.

Nekako še razumemo, da ljudje v stiskah na vedeževalce naslavljajo intimna vprašanja, probleme svoje zasebnosti. Uspešni podjetniki pa vedeževalce sprašujejo o potrošniških trendih.

Tržno-raziskovalna hiša IBISWorld je lani o cenila, da zgolj ameriške korporacije za vedeževalce porabijo dve milijardi dolarjev na leto, take storitve pa samo v ZDA zagotavlja skoraj 91.000 ponudnikov.

Vedeževalci za menedžerje gledajo v zvezde, berejo kavne usedline, mečejo tarok karte, zaznavajo avro. Mi pa se držimo sv. Pavla, ki nam danes oznanja: To je Jezusu Kristus, naš Gospod.

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Obnovljena freska Marijinega oznanjenja in kip svetega Jožefa.

Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so restavratorji Restavratorskega centra odstranili odre na južni fasadi

ob stranskem vhodu v stolnico in tako končali s čiščenjem in popravilom poškodovane freske. Ob tem pa je v vsej svoji lepoti zasijal tudi kip svetega Jožefa v niši nad fresko, ki so ga po našem naročilu očistili in restavrirali.

Ker so stroški obnove kipa kar visoki (znašajo 9.307,00 evrov), vam bomo hvaležni za vsak dar v ta namen.

Iz nadškofove pridige katehumenom na tretjo adventno nedeljo v stolnici:

Janez si je Mesija predstavljal takšnega, kakršnega so pričakovala preroška in druga izročila izraelskega naroda: mogočnega, zmagoslavnega, poveljnika.

In ker se Jezus ni strinjal s temi predstavami, je bil Janez v hudi krizi: Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo? Pri tem je storil nekaj, kar je zelo pomembno in zgovorno: poslal je k Jezusu z vprašanjem: Povej, ali si Mesija ali nisi? To je pomemben nauk za nas takrat, ko se nam zamaje vera, ko pride dvom, ko se postavijo vprašanja in se zdi, da smo v temi.

Takrat pojdi k Jezusu! In ga sprašuj. In mu pripoveduj. Jezus Janezu ne odgovarja z modrimi besedami, teorijami, pač pa ga usmeri v življenje. Ideje so dragocene, vendar ne rešujejo, rešujejo dejanja.

Če bomo Jezusa srečevali redno v njegovi besedi, v molitvenem pogovoru z njim, bo tudi nam odprl oči za tista dejanja, ki so v našem svetu, za katerega se zdi, da tone v zlu, nasilju, hudobiji, znamenja Božjega delovanja, Božje dobrote in čudežev, ki ljudem pomagajo, da vstanejo, da spregledajo, da zaslišijo in živijo upanje, živijo odnos vere z Bogom in odnos ljubezni med seboj.

In takrat bomo začeli razumeti, da beseda veselje, h kateri nas spodbuja današnja Božja beseda, najde svoje mestu tudi v našem svetu. Ne, dokler ta svet spreminjamo s svojimi zamislimi, ampak takrat, ko ga začnemo spreminjati z majhnimi dejanji ljubezni.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prečni ladji – oltar svetega Dizme in plemiška družba Združenih

Nasproti oltarja Svetega Rešnjega telesa je plemiška družba sv. Dizme ali Družba združenih (Societas Unitorum) postavila oltar svojega zavetnika, sv. Dizme, priprošnjika za srečno smrt. Družba je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1688, v njej pa se je zbrala tedanja plemiška in intelektualna družbena elita: kranjski plemiči, ugledni meščani, akademsko izobraženi javni delavci in cerkveni dostojanstveniki. Ni bila cerkvena bratovščina, temveč povsem laično združenje.

Prvi namen njihovih članov je bila skrb za srečno smrt, prav misel na minljivost pa jih je spodbujala k tem večji dejavnosti in h kreposti, ki je »edini način, da se živi še po smrti in se da naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval ta svet«. Tako so svoj plemeniti cilj zapisali v posebni spominski knjigi, v katero se je na praznik Marijinega imena, 12. marca 1689, vpisalo prvih 26 članov.

Spominska knjiga Dizmove bratovščine je danes najpomembnejši iluminiran rokopis slovenskega baroka in edinstven dokument naše kulturne dediščine. Rokopis je nastajal od leta 1688 do 1801 (113 let) in predstavlja kroniko Družbe.

Vsak izmed 195 članov te bratovščine je prispeval svoj razkošno okrašeni list z emblemom, v katerega je bil vključen na vrhu latinski rek, izbrano nemško člansko ime, v sredi osebni ali družinski grb z življenjskim motom člana, datum včlanitve, spodaj pa še lastnoročni podpis ter naknadno vpisana letnica smrti in ponekod še nekatere druge pripombe.

Tako se je skozi leta nabralo 187 celostranskih iluminacij, ponekod dopolnjenih s pozlato.

Dizmova bratovščina je delovala neprimerno dlje od vseh drugih družb, saj je preživela celo 18. stoletje in obstajala vsaj še na začetku 19. stoletja, ko je imela dvakrat toliko članov kot ob ustanovitvi.

V dobrih stotih letih se je v njenem članstvu, sprva omejenem na 26 in nato na 51 oseb, zvrstilo vsega skupaj 237 dokumentiranih imen, po predvidevanjih pa okoli 250.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 18. 12., bo po maši ob 18.30 božični koncert kvarteta kljunastih flavt Akademije za glasbo.

• V sredo, 21. 12., pa bo ob 20.00 božični koncert slovenskega baročnega orkestra z gosti

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 18. 12.: 4. adventna nedelja

• Ponedeljek, 19. 12.: sv. Urban V., papež

• Torek, 20. 12.: sv. Vincencij romano, duhovnik

• Sreda, 21. 12.: sv. peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj

• Četrtek, 22. 12.: sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica

• Petek, 23. 12.: sv. Janez Kancij, duhovnik

• Sobota, 24. 12.: Adam in Eva, sveti večer

• Nedelja, 25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni!

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.