ADVENTNA NEDELJA

Fascinacija in lectio divina. Med ti dve stanji duha bomo razpeti naslednje štiri adventne tedne. Tudi če bodo mestne oblasti nekoliko varčevale z energijo, bo skrb za očaranost nad videzom letos večja kot kdaj koli doslej.

Še nikoli prej ni v advent vdrla najpomembnejša postranska stvar – svetovno prvenstvo v nogometu.

Nad koruptivno dodelitvijo največjega športnega spektakla majhni zalivski državi Katar, ki je brez nogometne tradicije, se ne bomo posebej zgražali, ker to namesto nas počnejo že drugi. Predvsem moramo paziti, da nam kreatorji vsakovrstnih simulakrov kot agresivni ponudniki bleščečih nadomestkov za neobstoječo resničnost ne bodo zasedli vsega časa, posrkali vse naše pozornosti ter nam izpraznili duš in denarnic.

Že vnaprej namreč vemo, da bodo na nas že prve dni januarja popolnoma pozabili. Naša izpraznjena pričakovanja bodo prepustili terapevtom in pomirjevalom, sami pa bodo zadovoljno preštevali novce.

Jean-Louis Comolli, francoski režiser, je pred sedmimi leti v nekem intervjuju izrekel globoko misel: »Leta 1789, ko se je začela francoska revolucija, so govorili, da je cilj družbe sreča ljudi. In vendar je sreča v tem, da nikoli ne nehamo hrepeneti po njej, ki je ni v resnici nikdar mogoče doseči.«

Dr. Vid Snoj, profesor na FF, bi ga dopolnil in rekel: »Bog se razodeva, a ostaja skrivnost, druga polovica se bo razodela v eshatonu.« Hrepenenje ni tek v prazno, ker ima absolutni cilj. O tem nas lahko korak za korakom prepriča adventna lectio divina, ki nas vodi v intimen odnos z Bogom po njegovi besedi. »Hiša Jakobova, pridite, hodimo v Gospodovi luči. Meče bomo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.«

Takšne besede nas bodo ohranjale v orbiti Božjega.

Milan Knep

NAJ TI BO BLAGOSLOVLJEN, TA SVETI ADVENTNI ČAS!

December eden najbolj skrivnostnih, pa gotovo tudi eden najlepših mesecev je. Poln pričakovanja in vznemirjenja, poln sijočih otroških oči in skrivnostnosti, ki kuka iz vseh kotov in te vsega prevzame. Poln nekih priprav, nakupovanja daril in praznovanj: poln veselja, pa morda tudi razočaranja.

Poln prijetnih spominov na čas naših babic, pa obenem tudi poln pričakovanja nečesa novega. V njem se družita konec in začetek ter si staro in novo podata roki. In da ne bi pozabili: tu je tudi adventni čas. V množici raznih opravil in dogodkov obstaja namreč nevarnost, da bi ga čisto prezrli, nanj preprosto pozabili ali pa zanj v svojih načrtih ne bi našli časa in prostora.

Pa je tudi to čas pričakovanja, priprav in praznovanja, seveda s čisto drugačnim pomenom. Je čas priprave na najlepši dogodek v zgodovini sveta in človeštva, ko sta se v revnem betlehemskem hlevčku združila nebo in zemlja in je na svet prijokal Odrešenik v podobi majhnega otroka.

Kako ga bom sprejel in kakšen prostor mu bom pripravil v svojem srcu to je vprašanje, ki me vsak adventni čas postavlja pred preizkušnjo, kakšno je moje krščanstvo in vedno nov izziv, kako ga poživiti in narediti boljšega.

Da bi ti zmanjkalo idej? Kaj pa dobra dela, molitev, obisk maše (zlasti božične devetdnevnice), pomoč bolnemu, ostarelemu, obisk osamljenega soseda ali znanca, graditev boljših odnosov doma, v službi, adventna akcija, odpoved, žrtvice, dobra spoved in obhajilo....?

Dela je toliko, da ti bo prej zmanjkalo časa, kot pa idej. Zato: veselo na delo naj bo tvoj adventni čas 2022 zares blagoslovljen čas priprave na rojstvo Njega, ki prihaja, da napolni tudi tvoje srce.

župnik

Iz nadškofove pridige na praznik Kristusa Kralja:

»Danes, ko se zaziramo v Jezusa, Kralja vesoljstva, križanega Kralja vesoljstva, naj v nas dozori odločitev, da ne bomo stali in gledali, ko ljudi zasramujejo, križajo, ubijajo, izkoriščajo; da ne bomo stali in gledali, ampak se bomo zavzeli za pravico in resnico, zvestobo in ljubezen, kajti na koncu gre za ljubezen.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – ostalo

Krstni kamen.

Arhitekt Plečnik je v letih 1956-1957 naredil tudi načrt za krstilnik, ki je bil sprva nameščen v kapeli sv. Križa, po preureditvi prezbiterija pa so ga prestavili ob škofov sedež. Izdelan je iz polirane-na vrhu. Prvotni krstni kamen, ki je bil v stolnici do leta 1731 pa je sedaj v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu (župnija Horjul).

Vitraj.

Okno v prezbiteriju, ki je bilo nekdaj zakrito s sliko Kristusa Odrešenika Josipa

Egartnerja (pripisovali so jo tudi Langusu), od leta 1961 krasi vitraj Staneta Kregarja. Barvno sicer bogato steklo prepušča precej svetlobe. Prevladujejo rumeni, modri in rdeči toni, mrežo abstraktnih likov pa dopolnjuje simbolična figuralika. Osrednjo os poudarjajo kelih s hostijo, križ, Sveti Duh in iz nebes segajoča božja roka. Vrh križa sijeta sonce in luna, ki oživljata tradicionalne vzore, ob vznožju vidimo znamenja Jezusovega trpljenja na levi tri žeblje in na desni trnjevo krono.

Napis na spodnjem robu sporoča: »Fec. 1961. S. Kregar.« (fecitnaredil)

Grb mesta Ljubljane.

V stari stolnici je služil kot sklepnik, danes pa je vzidan v južno steno prezbiterija. Pravokotni kamen ima vklesan relief, ki kaže ljubljansko trdnjavo, povzeto po velikem mestnem pečatu iz srede 15. stoletja, ki še nima zmaja na vrhu.

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 28. 11., bodo v okviru zasedanja Slovenske škofovske konference ob 18.30 maševali slovenski škofje z gosti. Vabljeni k večji udeležbi!

• Na Miklavževo nedeljo, 4. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof

• V torek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 11. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnji katehumenom iz naše nadškofije.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 27. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

• Ponedeljek, 28. 11.: sv. Katarina Labouré, redovnica

• Torek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

• Sreda, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

• Četrtek, 1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec

• Petek, 2. 12.: sv. bibijana (Vivijana), mučenka

• Sobota, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik

• Nedelja, 4. 12.: 2. adventna nedelja, Miklavževa nedelja

NAMENITEV DOHODNINE

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021) je že za leto 2021 ponovno uvedla možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim sestavnim delom Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.