4. NEDELJA MED LETOM
V času Judovega kralja Jošija (640-609 pr. Kr.) je bila preroku Jeremiji dana Gospodova beseda: Vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih. Danes te naredim za železen steber proti knezom in proti ljudstvu dežele. Kljub strogim opominom, ki jih je vsem družbenim stanovom namenil prerok, je bila njegova beseda sprejeta s svetim spoštovanjem. Vedno se je sicer našel kdo iz vrst aristokracije, ki mu je grozil z izgonom ali smrtjo, vendar je bila prerokova beseda težko pričakovana, sprejeta v prepričanju, da jih Bog ni zapustil, marveč jih želi pridobiti za vrnitev na pota postave. Prerok je bil svetilnik, ki je osvetljeval zablode in obenem kazal pot obnove družinskega in javnega življenja.
Z začetkom nastajanja nacionalnih držav, ki so temeljile na nacionalnem gospodarstvu, sta se družba in kultura vse bolj sekularizirali. Namesto svetnikov so dobili besedo filozofi in umetniki. Dovolili smo jim, da so nam v dobršni meri razkrojili vero, z njo pa tudi vrednote, ki so bile tisočletja nedotakljive. Tehnološka podjetja pa so v zadnjih nekaj letih izničila vpliv ne le filozofov, umetnikov in drugih moralnih avtoritet, ampak tudi vlogo države in politike. Vidni družbeni analitiki po vsem svetu ugotavljajo, da največja tehnološka podjetja oblikujejo, razvijajo in upravljajo geopolitiko, ekonomijo in družbene interakcije. Ustvarjajo algoritme, ki odločajo, kaj lahko ljudje vidijo in slišijo, in tako vplivajo na naš način razmišljanja. Velik del našega življenja in celo funkcija države se seli v digitalni svet. O prihodnosti odločajo tehnološka podjetja. Kristjani imamo pred tem mehkim totalitarizmom še vedno zavetje. To nedeljo prisluhnimo Božji besedi. Govorila bo v prid naše svobode.
Milan Knep
Gospod nadškof je v tednu, ki je za nami, v stolnici vodil dve slovesnosti: spominsko sveto mašo ob 70. obletnici zažiga škofa Vovka v Novem mestu ter ob nedelji Božje besede. Med drugim je povedal:
Od kričanja do zažiganja je zelo majhen korak. Majhen je bil takrat v Novem mestu in majhen je tudi danes v našem okolju. Bojmo se vpitja po smrti, ker vse preveč hitro lahko naredi korak naprej in začne moriti.
Spomin na obletnico zažiga škofa Vovka naj nas spodbudi, da bomo tudi mi postavili nekatere trdne temelje v svojem življenju. »V Gospoda zaupam!« To je bilo škofovsko geslo škofa Vovka. V tem zaupanju v Gospoda ga zlo ni moglo prestrašiti in ga povprečnost ni mogla odstraniti. V Gospodu je bila namreč njegova moč.
Naj bo to tudi velika prošnja nas vseh v času, ki ga doživlja naš narod in naša Cerkev. Naj bo v nas močno zaupanje v Gospoda, da ne bomo pristajali na povprečnost in da ne bomo podlegali strahu. Zaupajmo v Gospoda, da bomo s svojo dejavnostjo in pogumom ustvarjali temelj za svobodno družbo.
Mislim, da bi bil najlepši spomenik, ki bi ga postavili [škofu Vovku], v tem, da bi storili vse, da bi priznali njegovo svetost. Zato vas povabim, da na njegovo priprošnjo prosite Boga za vse tisto, kar v življenju potrebujete in upate dobiti od njegove dobrote. Molitev vernega ljudstva namreč ustvarja svetnike.
Božja beseda, ki nagovarja posameznika, vabi k dialogu. Bog ne želi samogovora. Prostor okoli nas je poln besed in poln dogajanja, ampak mi v istem trenutku nismo v istem prostoru. Mi smo nekje drugje. Naša duša je nekje drugje. Naše misli so nekje drugje. Zato besede in dogajanje drsijo mimo nas in se izgubljajo v prazno brez odmeva in brez sadov.
Z Božjo besedo ne sme biti tako, čeprav je nevarnost za to precejšnja. Kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo začeli morda pri maši poslušati evangeljski odlomek; slišali smo njegov začetek in pomislili, da te besede že dobro poznamo. In v istem trenutku smo nehali poslušati misli so odplavale proč, duša je odšla drugam in besede so zdrsele mimo nas žal brez odmeva in brez sadov.
Papež Frančišek pravi, da je Sveto pismo »pogovor Boga z njegovim ljudstvom«. Pogovor pa pomeni poslušanje in odgovarjanje. Kar pomeni, da nas Božja beseda nagovori tako v živo, da dovolimo, da se tako globoko dotakne našega življenja, da začutimo nekakšno notranjo nujo, da moramo odgovoriti. Odgovori so različni, kakor nas uči Sveto pismo: enkrat bomo padli na kolena, kakor se je zgodilo Petru ob prvem srečanju z Jezusom. Drugič bomo pohiteli in k Jezusu pripeljali brata, kakor je storil Andrej, ker je vedel, da je našel Mesija. Tretjič bomo prosili za usmiljenje in odpuščanje, kakor je storil desni razbojnik na Kalvariji. Četrtič bomo izpovedali vero, kakor jo je izpovedal stotnik pod križem. Božji pogovor z nami želi dobiti odgovor.
Kapela Kristusa Odrešenika stoji nasproti Jurijeve kapele, poslikana pa je s prizori iz Jezusovega življenja in vstajenja.
Drugi prizor na levi strani spodaj prikazuje Jezusovo obujenje prijatelja Lazarja. Razgibano dogajanje
se odvija na pokopališču, kjer je množica oseb priča čudežnemu dogodku. Dva moža privzdigujeta pokrov groba, iz katerega se ob pomoči tretjega moža dviga obujeni Lazar. Zanimivo, da grob ni vklesan v skalo, pač pa je vkopan v zemljo. Jezus z dvignjeno desnico nakazuje Lazarju, naj se dvigne, množica pa začudena in vesela opazuje dogajanje.
Prizor pod obokom pa prikazuje Jezusov smrtni boj na Oljski gori. Jezus napol zleknjen sedi na tleh, s sklenjenimi rokami oprt na skalo, ob njem pa na oblaku sloni angel s križem in kelihom trpljenja in ga krepča v duhovnem boju. Na oltarni sliki je prikazana Jezusova zmaga nad smrtjo in hudičem, na oboku kapele pa njegov vnebohod. Jezus se z belo zastavo zmage
v levici ter stegnjeno desnico dviga k Bogu
Očetu in Svetemu Duhu v podobi goloba, v odprta nebesa. Prizor spremljajo
angeli oz. angelske glavice ter dečki z orodji mučeništva: v svodnih kapah z žeblji, kleščami in
gobo, na slavoloku pa z Veronikinim prtom ter napisom INRI.
DOGODKI PRED NAMI
• V sredo, 2. 2., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof msgr. dr. Franc Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.
• V četrtek, 3. 2., boste lahko prejeli blagoslov svetega Blaža. Po večerni sveti maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 4. 2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 5. 2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 30. 1.: 4. nedelja med letom
• Ponedeljek, 31. 1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
• Torek, 1. 2.: sv. Brigita Irska, opatinja
• Sreda, 2. 2.: Jezusovo darovanje SVEČNICA, praznik
• Četrtek, 3. 2.: sv. Blaž, škof, mučenec
• Petek, 4. 2.: sv. Ansgar (Oskar), škof
• Sobota, 5. 2.: sv. Agata, devica, mučenka
• Nedelja, 6. 2.: 5. nedelja med letom
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar