Česa danes nimamo, pa bi bilo dobro, da bi imeli? Na svatbi v Kani je zmanjkalo vina. Pomanjkanje vina nas gotovo ne skrbi. Simbol česa je potem vino? Marija, Jezusova mati, je zadrego starešine opazila in na Jezusa naslovila prošnjo, naj kaj ukrene. Vino, ki ga je bilo po čudežu več kot dovolj, je bilo znamenje Jezusove navzočnosti. Iz tega lahko naredimo preprost sklep: tisto, za kar bi znova prosili Marijo, je, da bi imel Jezus v našem življenju vedno tako odločilno vlogo, kot jo je imel v Kani. Zakaj Jezus največkrat takšne vloge nima?
Prvi razlog je naša človeška narava, zaradi katere praviloma dajemo prednost spontanim reakcijam, ki jih narekujejo naša občutja, ne pa vera. V vseh okoliščinah, prijetnih in neprijetnih, najprej vključimo svoj razum, da oceni, kaj se nam dogaja. Sledi mu čustveni odziv, navdušenje ali potrtost.
In nato pride na vrsto volja, da po spoznanju, za kaj gre, delujemo, ali pa obtičimo na mestu. Če ta opis povzamemo, ugotovimo, da na Jezusa v prvi fazi dogajanja sploh ne računamo, pač pa ločeno od aktualnosti. Od tod spraševanje, ali smo zbrano molili, ali smo opravili večerno in jutranjo molitev. S takšnim razmišljanjem posredno povemo, da je konkretno življenje, tisto, kar nas doleti prav ta trenutek, povsem ločeno od molitve, za katero si vzamemo poseben čas, ločen od aktualnih dogodkov. Vsa aktualnost je torej v naših rokah, stvar našega razmišljanja, čustvovanja in volje, molitev pa potisnjena v nek drug, od aktualnosti ločen čas. Takšna duhovnost je drugačna od Marijine, ki se obrne na Jezusa takoj, ko je treba, in ne, ko je svatba že davno mimo. Prisebnost, ki je v takojšnji naslonitvi na Kristusa, zmanjšuje tudi raztresenost pri molitvi.
Milan Knep
Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik svetih treh kraljev v stolnici:
Bog v svojem prihajanju k nam ostaja skrivnosten, ostaja povabilo, klic, na katerega naj bi odgovorili. Slišali smo, kako so modri videli zvezdo, ki je vzšla na Vzhodu. Videli kar pomeni živeti z odprtimi očmi svoje notranjosti, srca. Mi živimo v svetu podob in teh podob je toliko, da ni več sporočil, povabil in življenje postane beganje od podobe do podobe, od slike do slike, izpraznjeno vsebine. Ti ljudje so bili odprtega pogleda in odprtega srca. Oni so ne samo gledali, ampak videli zvezdo in za to zvezdo so prebrali povabilo in se podali na pot. Zanašali so se na ta pogled, na zvezdo, na tisti notranji klic, ki je bil dovolj močan, da so vztrajali na poti. Potem pa se zgodi, da pridejo v Jeruzalem. V tistem trenutku, ko so zagledali tempelj, trdnjavo, obzidje mesta, so morda pomislili: prišli smo, tukaj je naš cilj. Ta podoba je vstopila vanje, da so pozabili na zvezdo, pozabili so, da zvezdo potrebujejo, da bi prišli na svoj cilj. Zvezda je bila še vedno tam, modri pa je niso videli. Prišli so v temo, prišli so v kraj, ki ni videl zvezde, ki ni slišal povabila. Šele ko so spoznali, da ti ljudje [Herod, pismouki] ne vidijo zvezde, so zopet zahrepeneli po njej, začutili, da jo potrebujejo. In zvezda je bila tam! Videli so jo, ker je njihov pogled spet začel »videti«, ne samo gledati. Če bomo tudi mi prihajali pred Boga odprti, da se nam bo mogel razodeti, da nas bo mogel prevzeti, tudi mi nikoli ne bomo postali orodje v rokah zla. Bog nas bo tega varoval. In po drugi strani bomo postali oznanjevalci Jezusa Kristusa, njegove priče v svetu in prinašalci evangeljskega veselega oznanila povsod, kjer bomo.
Bodite vedno tam, kjer so ljudje, kjer so množice. Vsak kristjan mora biti vedno tam, kjer so množice. Kristjan ne išče zavarovanosti in izvzetosti. Biti kristjan ne pomeni biti posebnež, ki se mora umikati življenju. Kakor je Jezus kot Očetov Sin moral iti med množice, moramo tudi mi vedno iti tja, kjer so ljudje.
Vas in vse kristjane vabim, da vedno ostajate solidarni z ljudmi. Skušnjava, da bi se dvignili nad ljudi, da bi bili nekaj posebnega, je vedno velika. Po Jezusovem zgledu mora biti tisti, ki hoče prinašati sporočilo odrešenja, vedno solidaren s tistimi, ki jih nagovarja. Nikakor se ne moremo ločiti od tistih, ki jim oznanjamo. Ne moremo postati skupina izvoljenih, ki nagovarja tako ali drugače zaznamovane ali izgubljene. Z njimi smo povezani z vezmi Božje ljubezni in naše grešnosti.
Ko je Jezus molil, se je odprlo nebo. Nikar ne mislite, da se bo nebo odpiralo brez molitve. Mi bi radi odprto nebo, mi si želimo Božje bližine, a po naših merilih, pod našim pogoji. Bog pa je blizu brez pogojev. On je preprosto tukaj za nas, za vse ljudi. Zato vas vabim, dragi kandidati za stalni diakonat, da vztrajno molite.
Na fotografiji zgoraj: Med pripravnike so bili sprejeti: Marko Halik iz župnije Ljubljana Bežigrad, Tomaž Kogovšek iz župnije Zagorje ob Savi, Dušan Mihelčič iz župnije Dol. Logatec, Branko Nimac iz župnije Čemšenik, Janez Rožman iz župnije Predoslje, Edvard Šnajder iz župnije Ihan in Alojzij Štefan iz župnije Moravče.
FOTO: Tatjana Splichal
Freske v kapelah kapela svetega Jurija
Na dvignjenem prizorišču kleči sveti Jurij v vojaški obleki, s sklenjenimi rokami in pogledom, uprtim v nebo. Ob njem sta vojaka s konjem, na drugi strani pa rabelj, ki pripravlja meč, da mu bo odsekal glavo. V ozadju vidimo zgradbe v mestu in množico, kako spremlja dogajanje. Na oboku pa je že prikazano Jurijevo poveličanje: angeli dvigajo svetnika v nebo ob muziciranju dveh dečkov z lutnjo in šalmajem (pihalo, predhodnik oboe). Dva od angelov v ločenem polju nosita svetnikove atribute, palmovo vejo in malteški križ, ki ga ima svetnik tudi na oklepu, saj se z njim predstavlja kot zavetnik viteških redov.
• V sredo, 19. 1., ob 19.30 ste vabljeni, da v stolnici prisluhnete gregorijanskemu koralu vir duhovnosti in ustvarjalnosti.
• Nedelja, 16. 1.: 2. nedelja med letom
• Ponedeljek, 17. 1.: sv. Anton, puščavnik, opat
• Torek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja
• Sreda, 19. 1.: b.sl. Friderik Baraga, misijonar
• Četrtek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca
• Petek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka
• Sobota, 22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon, mučenec
• Nedelja, 23. 1.: 3. nedelja med letom nedelja Božje besede
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar