sobota, 5. februar 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 2. 2022-13. 2. 2022

 5. NEDELJA MED LETOM

Nekega dne vsak pade s konja. Ko se mu to zgodi, se neha spraševati o uspe­hih in dobrinah, ki jih je imel dotlej, pa tudi o tem, kaj bo sledilo, zadovo­ljen je z golim preživetjem. Kajti šele potem, ko je na tleh, se začne pravo in smiselno življenje. Vse, kar je bilo prej, so bile prazne sanje in domišljavost. Prva arhetipska zgodba, ki nas vodi do tega spoznanja, je Mojzesova. Ko je odrastel, je šel k svojim bratom in vi­del, kako jih Egipčani trpinčijo. Stva­ri je vzel v svoje roke in egiptovskega priganjača ubil. »Faraon, ki je slišal o za­devi, je hotel Mojzesa usmrtiti« (prim. 2 Mz 2). Ponižan in poražen, ker njegova prevratniška zamisel ni uspela, je po­begnil v puščavo in potonil v anoni­mnost. Izpraznjen sebe in svojih vizij je pred gorečim grmom prejel poslan­stvo, ki mu sam, iz svojih moči, ni bil dorasel. Vendar je bil odtlej Bog z njim. Mojzes mu je sledil in ljudstvo z nje­govo pomočjo odpeljal iz sužnosti v obljubljeno deželo.

Povsem enako je začel Savel. Od veli­kih duhovnikov si je izprosil pooblasti­lo, da sme privržence vstalega Kristusa vkleniti in jih privesti pred sodbo. Po padcu s konja je doumel, da je njegov načrt propadel. Zanj ni bilo več poti na­prej. Samozvanega rešitelja, izpraznje­nega lastne veličine, je Kristus, slepega in brez lastnih idej, končno lahko na­redil za orodje odrešenja. Kristus mu je dal novo identiteto; pravo življenje se je zanj začelo šele sedaj. Bistvo nove Pavlove identitete ni to, da se je iz judovstva spreobrnil v krščanstvo, marveč spoznanje, da je vse, kar ima vrednost, dano po milosti. Na današnjo nedeljo nam sv. Pavel oznanja: »Po Božji milosti sem to, kar sem« (prim. 1 Kor 15). Kdor uresničuje svoje zamisli namesto Bož­jih, dela škodo sebi in drugim.

Milan Knep

Vse nas je v mesecu decembru presenetila odloči­tev Javnega podjetja Ljubljanska par­kirišča in tržnice (JP LPT), da tržnica ne bo več odprta za parkiranje. Odlo­čitev, ki je prišla nenadoma in nepri­čakovano, je prav gotovo prizadela mnoge udeležence nedeljskih maš, ki ste se lahko doslej vsaj ob nedeljah pripeljali malo bliže stolnici brez mučne­ga iskanja prostega parkirnega mesta, predvsem pa starejše, ki sicer težko zmorete daljšo pot do cerkve. O pravih razlogih za to neprijazno potezo lahko samo ugibamo, v časopisu Dnevnik pa ste lahko prebrali za lase privlečeno razlago, da tako »ni več težav z vozili, ki so v preteklosti pogosto čez noč ostala par­kirana [...] in tako onemogočala postavitev prodajnih mest za njihove najemnike, obe­nem pa jih je bilo s pajkom težko odpeljati.«

In še: »Velikokrat so za vozili ostali oljni madeži na talnih površinah, kar je podje­tju povzročalo dodatno delo zaradi čiščenja in ne nazadnje tudi stroške.«

Tisti, ki živi­mo v neposredni bližini tržnice, vemo, da to, tako kot je zapisano, ne drži. Kaj lahko storimo? Nekateri posame­zniki ste se s svojimi dopisi že obrni­li na pristojne službe, tudi člani ŽPS smo se odločili, da napišemo svoj pro­test. Prav pa je, da nas čim več izrazi svoje nestrinjanje s potezo, ki ni v do­bro meščanov in v škodo obiskoval­cev stolnice ter okoliških cerkva. Do­pise lahko pošljete na podjetje JP LPT, Kopitarjeva ulica 2 (ali info@lpt.si; monika.tomse@lpt.si) ali na župa­na osebno. Obenem vas prosimo, da ne popustite takim in podobnim pri­tiskom, ter vas vabimo, da ostanete zvesti stolnici.

💬

Prešernova nagrajenca. 

Z veseljem smo že pred časom v medijih zasle­dili obvestilo, da sta letošnja

dobi­tnika velike Prešernove nagrade akademik Kajetan Gantar in
duhov­nik Mirko Cuderman. O njiju ste že in gotovo še boste lahko več prebra­li v Družini in drugih medijih; prav pa je, da se jima na tem mestu ob is­krenih čestitkah pose­bej zahvalim tudi za nju­no delo in povezanost s stolnico. Gospod Mirko Cuderman je bil namreč od leta 1961 do 1968 po­močnik ravnatelja stol­nega kora, nato pa je za dve leti prevzel vodenje zbora kot regens chori.

Gospod Kajetan Gantar pa je dolga leta zvest član stolnega občestva, saj ga lahko vsako nedeljo srečate pri sveti maši ob 9. uri zgled, ki je prav gotovo močnejši od vsake besede.  

Povabim vas, da v ponedeljek, 7.februar­ja, ob 20.00 po TV spremljate Prešer­novo proslavo in podelitev nagrad. Iskrene čestitke nagrajencema!

Na pilastrih ob vhodu v kapelo sta upodobljeni ženski figuri, ki pred­stavljata Modrost (Sapientia) in Usmiljenje (Misericordia). Tudi tu se je Quaglio pri upodobitvi naslo­nil na Ripov priročnik Ikonologija, kjer obe kreposti in njihov pomen opiše takole:

»Modrost. Mlada ženska v te­mni noči, oblečena v turkizno barvo. V desni roki drži prižga­no svetilko z oljem, v levi pa knjigo. Upodobljena je kot mla­denka, ker ima oblast nad zvez­dami, ki je ne postarajo, niti ji ne odvzamejo razumevanja bož­jih skrivnosti, ki so večno žive in resnične.

Prižgana svetilka je luč razuma, ki po posebnem Božjem daru gori v naši duši, ne da bi kadarko­li ugasnila ali se zmanjšala. Zaradi naše nepopolnosti pa jo pogosto v ve­liki meri zasenčijo in prekrijejo naši grehi, tema, ki se razrašča v duši in zastira pogled na svetlobo. Ti lahko zadušijo modrost in namesto nje vne­sejo brezbrižnost in slabe misli. Ker ne ubiramo nebeških poti, ki so zah­tevne in težke, smo skupaj s petimi nespametnimi in nepreudarnimi de­vicami izključeni s svatbe. Knjiga pa predstavlja Sveto pismo, knjigo knjig, saj v njej spoznamo vso Modrost, ki je potrebna, da nas reši.

Usmiljenje. Ženska bele polti. Ima ve­like oči in nekoliko zakrivljen (akvilinski) nos ter oljčni venec na glavi. Stoji z razprtimi rokami, v desni roki drži cedrovo vejo s sadjem, ob njej pa je vrana. Usmiljenje je občutljivost duše, ki je sočutna do zla drugih, kot pravi sveti Janez Damaščan. Bela polt, velike oči in akvilinski nos pomeni­jo, kot pravi Aristotel, nagnjenost k usmiljenju. Oljčni venec na njeni gla­vi je pravi simbol usmiljenja. Če stoji­mo z odprtimi rokami, to pomeni, da je usmiljenje podobno našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, ki je resnič­no usmiljenje in nas vedno pričaku­je z odprtimi rokami, pripravljen, da sprejme vse in nam pomaga, kakor pravi Dante v Vicah:

'Strašni bili so moji grehi, toda neskončna dobrota ima tako široke roke, da se vsakogar, ki prosi, usmili.'«

   Nedelja, 6. 2.: 5. nedelja med letoma

   Ponedeljek, 7. 2.: sv. Rihard, kralj

   Torek, 8. 2.: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj

   Sreda, 9. 2.: sv. Apolonija (Polona), devica, mučenka

   Četrtek, 10. 2.: sv. Sholastika, devica, redovnica

   Petek, 11. 2.: lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov

   Sobota, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica

   Nedelja, 13. 2.: 6. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-   PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-   nošenje maske,

-   razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar