5. NEDELJA MED LETOM
Nekega dne vsak pade s konja. Ko se mu to zgodi, se neha spraševati o uspehih in dobrinah, ki jih je imel dotlej, pa tudi o tem, kaj bo sledilo, zadovoljen je z golim preživetjem. Kajti šele potem, ko je na tleh, se začne pravo in smiselno življenje. Vse, kar je bilo prej, so bile prazne sanje in domišljavost. Prva arhetipska zgodba, ki nas vodi do tega spoznanja, je Mojzesova. Ko je odrastel, je šel k svojim bratom in videl, kako jih Egipčani trpinčijo. Stvari je vzel v svoje roke in egiptovskega priganjača ubil. »Faraon, ki je slišal o zadevi, je hotel Mojzesa usmrtiti« (prim. 2 Mz 2). Ponižan in poražen, ker njegova prevratniška zamisel ni uspela, je pobegnil v puščavo in potonil v anonimnost. Izpraznjen sebe in svojih vizij je pred gorečim grmom prejel poslanstvo, ki mu sam, iz svojih moči, ni bil dorasel. Vendar je bil odtlej Bog z njim. Mojzes mu je sledil in ljudstvo z njegovo pomočjo odpeljal iz sužnosti v obljubljeno deželo.
Povsem enako je začel Savel. Od velikih duhovnikov si je izprosil pooblastilo, da sme privržence vstalega Kristusa vkleniti in jih privesti pred sodbo. Po padcu s konja je doumel, da je njegov načrt propadel. Zanj ni bilo več poti naprej. Samozvanega rešitelja, izpraznjenega lastne veličine, je Kristus, slepega in brez lastnih idej, končno lahko naredil za orodje odrešenja. Kristus mu je dal novo identiteto; pravo življenje se je zanj začelo šele sedaj. Bistvo nove Pavlove identitete ni to, da se je iz judovstva spreobrnil v krščanstvo, marveč spoznanje, da je vse, kar ima vrednost, dano po milosti. Na današnjo nedeljo nam sv. Pavel oznanja: »Po Božji milosti sem to, kar sem« (prim. 1 Kor 15). Kdor uresničuje svoje zamisli namesto Božjih, dela škodo sebi in drugim.
Milan Knep
Vse nas je v mesecu decembru presenetila odločitev Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT), da tržnica ne bo več odprta za parkiranje. Odločitev, ki je prišla nenadoma in nepričakovano, je prav gotovo prizadela mnoge udeležence nedeljskih maš, ki ste se lahko doslej vsaj ob nedeljah pripeljali malo bliže stolnici brez mučnega iskanja prostega parkirnega mesta, predvsem pa starejše, ki sicer težko zmorete daljšo pot do cerkve. O pravih razlogih za to neprijazno potezo lahko samo ugibamo, v časopisu Dnevnik pa ste lahko prebrali za lase privlečeno razlago, da tako »ni več težav z vozili, ki so v preteklosti pogosto čez noč ostala parkirana [...] in tako onemogočala postavitev prodajnih mest za njihove najemnike, obenem pa jih je bilo s pajkom težko odpeljati.«
In še: »Velikokrat so za vozili ostali oljni madeži na talnih površinah, kar je podjetju povzročalo dodatno delo zaradi čiščenja in ne nazadnje tudi stroške.«
Tisti, ki živimo v neposredni bližini tržnice, vemo, da to, tako kot je zapisano, ne drži. Kaj lahko storimo? Nekateri posamezniki ste se s svojimi dopisi že obrnili na pristojne službe, tudi člani ŽPS smo se odločili, da napišemo svoj protest. Prav pa je, da nas čim več izrazi svoje nestrinjanje s potezo, ki ni v dobro meščanov in v škodo obiskovalcev stolnice ter okoliških cerkva. Dopise lahko pošljete na podjetje JP LPT, Kopitarjeva ulica 2 (ali info@lpt.si; monika.tomse@lpt.si) ali na župana osebno. Obenem vas prosimo, da ne popustite takim in podobnim pritiskom, ter vas vabimo, da ostanete zvesti stolnici.
💬
Prešernova nagrajenca.
Z veseljem smo že pred časom v medijih zasledili obvestilo, da sta letošnjadobitnika velike Prešernove nagrade akademik Kajetan Gantar in duhovnik Mirko Cuderman. O njiju ste že in gotovo še boste lahko več prebrali v Družini in drugih medijih; prav pa je, da se jima na tem mestu ob iskrenih čestitkah posebej zahvalim tudi za njuno delo in povezanost s stolnico. Gospod Mirko Cuderman je bil namreč od leta 1961 do 1968 pomočnik ravnatelja stolnega kora, nato pa je za dve leti prevzel vodenje zbora kot regens chori.
Gospod Kajetan Gantar pa je dolga leta zvest
član stolnega občestva, saj ga lahko vsako nedeljo srečate pri sveti maši ob 9.
uri zgled, ki je prav gotovo močnejši od vsake besede.
Povabim vas, da v ponedeljek, 7.februarja, ob 20.00 po TV spremljate Prešernovo proslavo in podelitev nagrad. Iskrene čestitke nagrajencema!
Na pilastrih ob vhodu v kapelo sta upodobljeni ženski figuri, ki predstavljata Modrost (Sapientia) in Usmiljenje (Misericordia). Tudi tu se je Quaglio pri upodobitvi naslonil na Ripov priročnik Ikonologija, kjer obe kreposti in njihov pomen opiše takole:»Modrost. Mlada ženska v temni noči, oblečena v turkizno barvo. V desni roki drži prižgano svetilko z oljem, v levi pa knjigo. Upodobljena je kot mladenka, ker ima oblast nad zvezdami, ki je ne postarajo, niti ji ne odvzamejo razumevanja božjih skrivnosti, ki so večno žive in resnične.
Prižgana svetilka je luč razuma, ki po posebnem Božjem daru gori v naši duši, ne da bi kadarkoli ugasnila ali se zmanjšala. Zaradi naše nepopolnosti pa jo pogosto v veliki meri zasenčijo in prekrijejo naši grehi, tema, ki se razrašča v duši in zastira pogled na svetlobo. Ti lahko zadušijo modrost in namesto nje vnesejo brezbrižnost in slabe misli. Ker ne ubiramo nebeških poti, ki so zahtevne in težke, smo skupaj s petimi nespametnimi in nepreudarnimi devicami izključeni s svatbe. Knjiga pa predstavlja Sveto pismo, knjigo knjig, saj v njej spoznamo vso Modrost, ki je potrebna, da nas reši.
Usmiljenje. Ženska bele polti. Ima velike oči in nekoliko zakrivljen (akvilinski) nos ter oljčni venec na glavi. Stoji z razprtimi rokami, v desni roki drži cedrovo vejo s sadjem, ob njej pa je vrana. Usmiljenje je občutljivost duše, ki je sočutna do zla drugih, kot pravi sveti Janez Damaščan. Bela polt, velike oči in akvilinski nos pomenijo, kot pravi Aristotel, nagnjenost k usmiljenju. Oljčni venec na njeni glavi je pravi simbol usmiljenja. Če stojimo z odprtimi rokami, to pomeni, da je usmiljenje podobno našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, ki je resnično usmiljenje in nas vedno pričakuje z odprtimi rokami, pripravljen, da sprejme vse in nam pomaga, kakor pravi Dante v Vicah:
'Strašni bili so moji grehi, toda neskončna dobrota ima tako široke roke, da se vsakogar, ki prosi, usmili.'«
• Nedelja, 6. 2.: 5. nedelja med letoma
• Ponedeljek, 7. 2.: sv. Rihard, kralj
• Torek, 8. 2.: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj
• Sreda, 9. 2.: sv. Apolonija (Polona), devica, mučenka
• Četrtek, 10. 2.: sv. Sholastika, devica, redovnica
• Petek, 11. 2.: lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov
• Sobota, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica
• Nedelja, 13. 2.: 6. nedelja med letom
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Vse prireditve v stolnici in župniji potekajo v skladu s predpisanimi pogoji!
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar