TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 11. 2021-5. 12. 2021

1. ADVENTNA NEDELJA

Ali ste kdaj sami pri sebi opazili majhno zvijačo, s katero prijateljem pripovedujete o skupnih znancih? Ker želite na sogovornika narediti dober vtis in v njem utrditi prepriča­nje, da ste resnicoljubna in dobroho­tna oseba, skupnega znanca najprej pohvalite. Takoj za tem pa si vzame­te pravico, da po izrečeni pohvali na­daljujete s kritičnimi opazkami. Po vsem tem samozadovoljno ugotovi­te, da ste o bližnjem govorili nepri­stransko. Na to, da je bilo vse skupaj navadno opravljanje, niti ne pomi­slite. A se je zgodilo prav to, česar no­čete videti: ni šlo le za opravljanje, temveč za moralno sodbo. »Kdo si ti, da sodiš?« nas sprašuje sv. Pavel v pismu Rimljanom.

Ponižno priznanje, da smo v medse­bojnih odnosih polni najrazličnejših zvijač, naj bo uvod v letošnji advent. Obšlo nas bo blagodejno razpoloženje, v katerega bo lahko sv. Pavel z upan­jem na spremembo na prvo adventno nedeljo podal svoje vabilo: Naj vas Gospod obogati in napolni z lju­beznijo drug do drugega in do vseh, da še bolj napredujete v tem, kako vam je treba živeti (prim. 1 Tes 3-4).

Če smo prepoznali zvijačnost pri svojem komuniciranju, smo na­redili prvi korak; če smo svoj greh ponižno priznali, smo šli še korak dlje. Preostane nam še tretji korak, kako naj Pavlovo vabilo udejanimo v praksi. Tisti hip, ko naj bi se pohvala bližnjega nadaljevala s sodbo o njego­vi moralni integriteti, naj sodbo pre­hiti preprosta molitev: Gospod, nak­loni svojo dobrotno pomoč temu človeku, ki bi ga sedaj rad kritiziral in ga v očeh bližnjega pomanjšal. Naj bo uspešen pri svojih prizadevanjih, tudi če niso popol­na in sam v njih ne vidim posebne vred­nosti za širšo skupnost. Naj bo učinkovit v tem, kar zna. Blagoslavljaj ga.

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Misli iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta na praznik Kristusa Kralja vesoljstva v stolnici:

Ko govorimo o kraljestvu, si vedno predstavljamo prestol, oblast, moč. In Jezus ima svoj prestol in ta nje­gov prestol je križ. Zanimivo, da so si vsi skozi vso zgodovino prizadeva­li, da bi na neki način prevzeli Jezu­sovo kraljestvo, da bi zagospodovali nad srci, nihče pa se nikoli ni pote­goval za njegov prestol. Kraljestvo, to ja, prestola, prestola pa ne! Nihče se ni potegoval za njegov križ, da bi bil pribit, da bi se žrtvoval za svo­je. Da bi dal čisto vse, vsega samega sebe, za svoje. Ta križ je namreč do­kaz njegove absolutne ljubezni. In ta ljubezen ne odstopi pred ničemer, ta ljubezen ne umanjka zaradi nobene­ga razloga. Če ga boli, ljubi naprej; če ga sramotijo, ljubi naprej; če čuti, da umira, ljubi naprej. To je prestol lju­bezni in to je moč in oblast ljubezni do konca. Zaradi ljubezni do konca ima Gospod oblast nad našimi srci. Zemeljski kralji imajo oblast, ki jo izvršujejo nad svojimi podaniki in odločajo o njihovi usodi. Jezus pa je v nekem trenutku rekel svojim učencem: »Vas sem imenoval prija­telje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« V Jezu­sovem kraljestvu ni služabnikov. V Jezusovem kraljestvu smo prijatelji, zato ker Jezus ničesar ne skriva pred nami, ampak nam razodeva čisto vse, kar mu je dal Oče, kar mu je raz­odel Oče.

In zato med tistimi, ki so Kristusovi, zares Kristusovi, ne sme biti služab­niških odnosov, da bi eni gospodo­vali, drugi pa služili, eni ukazovali, drugi pa se morali pokoravati. V Je­zusovem kraljestvu je odnos prija­teljstva, ljubezni, spoštovanja. V Je­zusovem kraljestvu se vsak sklanja pred svojega brata, pred svojo sestro, kakor se je Jezus sklonil pred svoje učence in jim umil noge. V Božjem kraljestvu ni služabnikov. Edini služabnik v Božjem kraljestvu je naš kralj, gospod Jezus Kristus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Naj na ta praznik Kristusa Kralja vesoljstva tudi v naše življenje zazveni Jezusovo vprašanje Pilatu: »Ali so ti o meni drugi povedali ali praviš to sam od sebe?« Pilat se je moral od­ločiti: ali bo v tistem trenutku sodil po obtožbah ljudi ali bo sam preso­dil, kakšna je resnica in kdo v resnici stoji pred njim. Kdo je Jezus? Jezus postavlja vprašanja tudi nam: Kdo sem jaz zate? Ali ostajaš v svo­jem odnosu do mene pri tem, kar so ti drugi povedali: kar si slišal od svojih staršev, pri verouku, pri pri­digah, kar si morda prebral iz tega ali onega besedila? Ali pa si me sre­čal in me poznaš osebno, od blizu in si me v resnici sprejel za Gospo­da svojega srca? Vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti zlahka in mi­mogrede, ker je treba iti zelo globo­ko in odstraniti vso površnost, vse pleve in se poglobiti do resnice. Kdo je Jezus zame? Sklanjam svojo glavo, odpiram svoje srce pred njim, ali pa imam velikokrat tudi druge bogove, druge kralje, druge oblastnike? Je­zus, kdo si ti zame?

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Zanesljivih podatkov o življenju sv. Jurija, enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in zelo priljubljenega svetnika v »sta­rem« svetu, nimamo veliko. Zanesljivo je, da je resnična osebnost, njegov grob je v palestinskem mestu Lydda, kjer o njem spricuje napis iz l. 368. Rodil naj bi se v 3. sto­letju v Kapadokiji (danes Turčija), postal vojak in hi­tro napredoval v vojaški službi, ves čas pa ostal do­ber kristjan. Svoje krščan­stvo je tudi javno izpričal in bil zato mučen na različne načine, na koncu pa bil ob­glavljen. Ob njegovem zgle­du so se mnogi spreobrnili v krščanstvo. Z razliko od skromnih zgodovinskih po­datkov pa nam o njem toli­ko več povedo bogate legende. Najbolj zna­na, po kateri svetega Jurija upodabljajo v boju z zmajem, je v srednjeveški knjigi »Legenda aurea« (Zlata legenda) avtorja Jacopa da Voragine. Čeprav je Quaglio ni upodobil, si jo vendarle oglejmo: »Sveti Jurij je nekega dne prispel v mesto Silene v Libiji. Blizu tega mesta je bilo jezero, veliko kakor morje, kjer se je skrival strašen zmaj. Večkrat je že nagnal v beg ljudi, ki so z orožjem šli nadenj; kadar pa se je približal me­stnemu obzidju, je z dihom pokončal vse, ki jih je srečal. Da bi se izognili smrti mnogih, so mu meščani najprej ponudili po dve ovci na dan, ko pa jih je zače­lo primanjkovati, so mu bili prisiljeni dajati po eno ovco in enega člove­ka. Tako je prišla na vr­sto tudi kraljeva hči. Ko mu je mladenka pove­dala svojo zgodbo, pravi Jurij: 'Ne boj se, moja hči, kajti jaz ti bom v Kristu­sovem imenu prišel na pomoč.' Jurij se je pov­zpel na konja, naredil znamenje križa, se vrgel na zmaja, z vso močjo zavihtel sulico in jo po Božjem ukazu zagnal. Zmaj pade na tla, Jurij pa reče mladenki: 'Ne boj se več in ovij svoj pas okoli zmajevega vratu.' Potem, ko je ubil zmaja, se je vse mesto spreobr­nilo in dalo krstiti, kralj pa je sezidal cerkev v čast Mariji in blaženemu Ju­riju, izpod oltarja pa je privrel na dan živ studenec, katerega voda je mno­gim bolnikom povrnila zdravje.«

DOGODKI PRED NAMI

•  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih večkov.

•  V soboto, 27. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert sodobne slovenske sakralne glasbe Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!

•  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

•  V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Razpored češčenja bo objavljen v naslednji številki.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 28. 12.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

•   Ponedeljek, 29. 11.: sv. Filomen, mučenec

•   Torek, 30. 11.: sv. Andrej, apostol

•   Sreda, 1. 12.: sv. Karel de Foucauld, redovnik

•   Četrtek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka

•   Petek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik, apostol

•   Sobota, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka

•   Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/