Apokaliptične in katastrofične napovedi vedno pritegnejo zanimanje. Če nam gre zelo slabo in ne vidimo izhoda iz finančnih, zdravstvenih in družinskih težav, nas kaj hitro spreleti misel, naj bo čim prej vsega konec. A ne le za nas, ampak za ves svet. Kajti svet ima smisel le, če gre dobro prav nam, sicer pa je bolje, da skupaj z nami propade vse. Ne prenesemo, da izgubljamo samo mi, drugi pa uspevajo. Če se že potapljamo, naj se z nami potopi vse. Kadar pa se stvari odvijajo nam v prid, velja nasprotna logika, skoraj nas ne vznemirja, če gre drugim slabo. Več kot jih okoli nas zaide v težave, več vsega ostane nam. Takšna občutja izhajajo iz naše padle narave, v kateri imata pred razumom in etiko primat nagon po hrani in razmnoževanju ter sla po moči in časti, ki iz njiju neposredno izhajata. Ta divja narava, ki določa slehernika, kajti greh prebiva v nas, pravi sv. Pavel, potrebuje odrešenje. Njemu je namenjena Jezusova pripoved v današnjem evangeliju, kjer pravi, da bodo zvezde padale z neba, nebeške sile pa se bodo majale. S temi besedami Jezus ne pritrjuje prvinskim težnjam naše ranjene psihe, o kateri smo govorili zgoraj, temveč usmerja naš pogled onstran našega trenutnega počutja in stanja v svetu; govori nam: ker ima svet svoj začetek, bo imel tudi svoj konec. Svet ni večen, kot trdijo številne filozofije vseh časov. Večen je samo Bog, nebo in zemlja pa bosta prešla. Svojega katastrofičnega razpoloženja naj zato ne preslikavamo na druge ljudi in še manj kar na ves svet, ampak naj v stanju, ko se zdi, da zvezde padajo prav na nas, dvigamo svoj pogled h Kristusu, ki prihaja prav za nas, da nas krepi tukaj in sedaj. Kdaj in kako bo prišel za druge ljudi, prepustimo njemu.
Milan Knep
Sredi maja lansko leto je prof. Jože Trošt praznoval svoj 80. rojstni dan. Žal je slavnostni koncert, ki so ga takrat načrtovali pevci zbora Anton Foerster zaradi epidemije odpadel. Letos pa so se odločili, da ga vendarle izpeljejo, in to na Sveti Gori, ki je tako kot vsakemu vernemu in zavednemu Primorcu, tudi prof. Troštu globoko zapisana v srce. Ker je večino svojega življenja preživel in ustvarjal v Ljubljani in na našem stolnem koru, je prav, da se njegovega jubileja spomnimo tudi s kratkim zapisom v TBB.
Prof. Jože Trošt je po vrnitvi iz Rima leta 1970, kjer je doštudiral na Inštitutu za glasbo, postal 'regens chori' v naši stolnici in predavatelj cerkvene glasbe na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1971 je obnovil Orglarsko šolo in postal njen ravnatelj in profesor glasbenih predmetov. Od leta 1974 do 2000 je bil med drugim tudi zborovodja MePZ Anton Foerster. Stolnici je ostal »zvest« celih 43 let. V petek, 5. novembra, so se torej na Sveti Gori slavljencu z mašo in koncertom poklonili in mu izkazali hvaležnost pevci zbora Anton Foerster z dirigentko Damijano Božič-Močnik. Pridružili so se jim še člani duhovniškega okteta Oremus, ženskega kvarteta iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Sveto mašo je daroval nadškof Stanislav Zore, na koncertu po maši pa so pevci prepevali skladbe, ki jih je napisal slavljenec, in nekaj tistih, ki jih je kot zborovodja rad vključeval v svoje sporede. Prof. Trošt je kljub svoji težki bolezni ves čas sodeloval pri sveti maši in pozorno spremljal vsako zapeto pesem. Ganljivo je bilo, ko so ga na koncu pripeljali pred zbor, da jim je oddirigiral »Večerni ave«. Hvala vsem pevcem, zlasti še gospe Damjani Božič-Močnik, za vso pozornost in naklonjenost našemu regens chori!
»Profesor Trošt je to, kar mu je bilo zaupano v oskrbo, pomnožil in oplemenitil. Posebej pa je pomembno, da nikoli ni ničesar zadržal zase. Vse talente in vse znanje je prenašal na svoje učence, na študente teologije, ki jih je učil liturgičnega petja, potem pa tudi na udeležence orglarske šole in na vse tiste, ki so bili prav po teh njegovih učencih deležni boljšega glasbenega znanja in s tem tudi lepšega petja na slovenskih korih. Talenti, ki jih je Bog dal profesorju Troštu, so obrodili bogate sadove in so slavili Boga v majhnih podružničnih cerkvah in na velikih korih. Vse v večjo slavo Božjo.«
/nadškof v homiliji/
»Biti Troštov zbor je bil privilegij. Skupaj smo preživeli naša najbolj ustvarjalna leta in rastli drug ob drugem... Bil si kot oče, ki malo govori, močno pa ljubi. Kadar pa si govoril, si govoril jasno, jedrnato in zadeto ... S Teboj smo doživeli pesem kot posvečenost in poslanstvo ... Hvala Ti za Tvojo vero in delo, za ves Tvoj skladateljski opus, za vse organiste in zborovodje. Hvala, ker si Bogu, Cerkvi in narodu služil z glasbo. Tvoja posvečenost pesmi je dišala po Božjem kraljestvu, zato je nadčasna.«
/iz govora Lojzeta Peterleta/
Levo in desno od prizora poveličanja sv. Andreja sta, sedeč na oboku, naslikani personifikaciji Katoliške vere (Fides catholica) in Nauka (Doctrina). Obe sta v tesni zvezi z Andrejem, kije kot apostol širil vero v Jezusa Kistusa med Skiti in Grki. Katoliško vero predstavlja žena, oblečena v belo, z bojno opravo: na glavi ima čelado in v levici ščit. V desnici pa drži tabli postave. Cesare Ripa jo opiše takole: »Vera kot ena od teoloških kreposti drži čelado na glavi, da bi pokazala, da je za pravo vero treba ohraniti svoj razum varen pred udarci sovražnikovega orožja: to so naravni razlogi filozofov in sofistični razlogi heretikov ter zlo kristjanov, pri čemer se je treba trdno držati evangeljskega nauka in Božjih zapovedih, kakor pravi sveti Gregor: vera nima nobene vrednosti, če človeški razum zagotavlja izkušnjo. Mojzesovi tabli postave predstavljata Novo in Staro zavezo skupaj, kot glavni povzetek tega, kar je treba verovati; to so zapovedi Kristusa, našega Gospoda, skupaj z zapovedmi stare postave, v skladu z njegovimi beseda
mi: Nisem prišel, da bi razvezal postavo, ampak da bi jo dopolnil.« Žena, ki predstavlja nauk, pa ima v desnici žezlo s soncem, z levico pa pridržuje odprto knjigo. »Žena zrelih let, ki v desni roki drži žezlo, na vrhu katerega je sonce. V naročju ima odprto knjigo, z jasnega neba pa pada nanjo rosa. Zrelost kaže, da je za učenje naukov potrebno veliko časa. Odprta knjiga in odprte roke nakazujejo, da je Nauk sam po sebi zelo odprt. Žezlo s soncem nakazuje prevlado Nauka nad grozotami noči nevednosti. Padanje velike količine rose z neba pa je znamenje, da tako kakor rosa, ki zmehča mlade rastline in utrdi stare, tudi Nauk obogati prožne misli, druge, ki so po naravi nevedni, pa pusti ob strani.«
• V torek, 23.11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!
• Nedelja, 14. 11.: 33. nedelja med letom
• Ponedeljek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
• Torek, 16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica
• Sreda, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica
• Četrtek, 18. 11.: Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
• Petek, 19. 11.: sv. Matilda, redovica, mistikinja
• Sobota, 20. 11.: sv. Edmund, kralj
• Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar