2. ADVENTNA NEDELJA
Klemen Aleksandrijski (150-211), grški filozof, ki je po spreobrnjenju postal ravnatelj katehetske šole v Aleksandriji, je prvi uporabil izraz filokalija, ljubezen do lepega (philia ljubezen; kalon lep). Njegovo duhovno izkustvo je zelo podobno temu, kar nam na 2. adventno nedeljo govori prerok Baruh: Sleci, Jeruzalem, obleko svoje žalosti in bede in obleci lepoto veličastva, ki je od Boga. Tej lepoti veličastva, ki je Gospod sam, naj po besedah Janeza Krstnika pripravimo pot v puščavi svojih duš, zravnamo steze, da nas bo laže dosegel, vsaka dolina naj se napolni z njegovo navzočnostjo, vsaka gora in hrib med nami, ki zakrivata pogled nanj, naj se znižata, da bomo videli Njegovo odrešenje.
Po duhovnem uvidu filozofa Plotina (205-270) vesolja ne moremo zares misliti, če nismo najprej začudeni nad njegovo lepoto in dobrostjo. V tem čudenju šele uvidimo, da je vesolje torej vse, kar biva dar, in šele tako se lahko odpravimo na duhovno pot iskanja njegovega brezdanjega Izvora in Darovalca. S filokalijo, z ljubeznijo do lepote, sta dejansko mišljeni lepota in dobrota Boga, enega in edinega, transcendentnega Počela in Cilja vseh bitij, ultimativne Resničnosti, ki žari v sublimni ustrojenosti svojega stvarstva, harmoniji narave in skrivnostih splošne ter osebne zgodovine (prim. G. Kocijančič, iz Predgovora k slovenski izdaji Filokalije).
Ljubljana bo v teh dneh osvetljena, zadišalo bo po kuhanem vinu in mesninah. Nič ni narobe, če se s svojimi najbližjimi kak večer sprehodimo po mestu, a naj bomo pozorni na razliko lepota predbožične osvetlitve in privlačnost dobrot, ki se nam ponujajo, so drugega red, kot lepota in dobrota, o katerih govorita prerok Baruh in Janez Krstnik.
Milan Knep
Ob ustanovitvi ljubljanske škofje leta 1461 je bilo določeno, da bo škofu pomagal voditi škofijo zbor dvanajstih duhovnikov, članov stolnega kapitlja, ki se imenujejo kanoniki. Poleg rednih kanonikov je po statutu stolnega kapitlja predvideno, da nadškof imenuje tudi častne kanonike. Ta čast je namenjena duhovnikom, ki so se odlikovali s posebnimi zaslugami za Cerkev. Pri večerni sveti maši v torek, 23. novembra, je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore umestil dva nova častna kanonika: Alojzija Grebenca, župnika in dekana v Dolu pri Ljubljani, ter mag. Tomaža Nagodeta, župnika v Smledniku. Izročil jima je insignije, zunanje znake kanoniške časti: rdečo moceto, biret, verižico s svetinjo in prstan.
Po novem ima tako stolni kapitelj v Ljubljani poleg osmih rednih kanonikov še pet častnih.
»In mi duhovniki, tudi vidva draga nova častna kanonika, smo na poseben način poklicani, da je naš pogled neprestano naravnan na Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi mi smo otroci te zemlje, tega časa, tega sveta, in vendar moramo s posebno skrbnostjo skrbeti za to, da ostajamo Kristusovi, da je Kristus naša pot, naša luč, naša resnica, da bo mogel biti tudi naše življenje. In da svoja ušesa pozorno odpiramo za besedo Svetega pisma in za nauk Cerkve. Šele, če smo v tem prav zakoreninjeni, če stojimo v Svetem pismu, v izročilu in v globoki veri v Jezusa Kristusa, potem bomo tudi drugim lahko pomagali do trdnosti, do prave smeri v času, ki je zmeden, ki je zahteven, kakor so bili zahtevni vsi časi. In zato, dragi bratje in sestre, se obrnimo na Božjo mater, ki je znala v zahtevnih časih svojega življenja vedno znova odkrivati Božjo voljo, slediti Jezusu Kristusu in izpolniti svoje poslanstvo. Naj tudi nam pomaga slediti Kristusu, spoznavati Božjo voljo in jo izpolnjevati.« (zaključek nadškofove pridige)
Čestitkam obema novoimenovanima častnima kanonikoma se pridružuje tudi naše stolno občestvo!
• Na »Miklavževo nedeljo«, 5. 12., bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval gospod nadškof.
• V ponedeljek, 6. 12., bo v stolnici celodnevno češčenje. Svete maše ob 10.30 ne bo. Ob 18.00 bo sklep s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.
• V sredo, 8. 12., na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, bodo svete maše po prazničnem redu (tudi popoldne ob 16.00).
• V nedeljo, 12. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom iz naše nadškofije.
Potem, ko je sveti Jurij ubil zmaja, je v času
cesarjev Dioklecija in Maksimijana nastopilo tako veliko preganjanje kristjanov,
da jih je bilo v enem mesecu mučeniško ubitih dvaindvajset tisoč. Zato so se,
nadaljuje pripovedovanje pisec »Zlate legende«, nekateri odrekli in zapustili
Boga ter žrtvovali malikom.
»Ko je sveti Jurij to videl, je slekel viteško obleko, prodal vse, kar je imel, ter dal revnim, oblekel obleko kristjana, šel sredi plačancev in začel vpiti: 'Moj Bog je naredil nebesa in je pravi Bog.' Tedaj mu je prokurator rekel: 'Kakšna predrznost je to, da praviš, da so naši bogovi hudiči? Povej nam, kaj si ti in kakšno je tvoje ime?' Odgovoril je in rekel: 'Sem plemenitega rodu, vitez iz Kapadokije; vse sem zapustil, da bi služil nebeškemu Bogu.' Tedaj ga je prokurator skušal z lepimi besedami pritegniti, a ko mu ni uspelo, ga je dal dvigniti na škripec ter ga tako pretepati z velikimi palicami in železnimi biči, da je bilo njegovo telo vse razbito na koščke. Potem je vzel železne okove in mu jih pritrdil na boke, črevesje, ki se je pokazalo, pa poparil s soljo in ga poslal v ječo. Toda še isto noč se mu je z veliko svetlobo prikazal naš Gospod in ga potolažil. Ko je prokurator Dacijan videl, da ga ne bo mogel premagati, je poklical svojega čarodeja in mu rekel: 'Vidim, da ti krščanski ljudje ne dvomijo o naših mukah.' Čarovnik je vzel močan strup, ga pomešal z vinom, klical imena svojih lažnih bogov in ga dal piti svetemu Juriju. Ta ga je vzel, naredil nad njim znamenje križa in ga spil, ne da bi mu kaj škodovalo. Zaklinjevalec je zato naredil še močnejši strup in mu ga dal piti, pa ni bilo nič. Ko je to videl, je pokleknil k njegovim nogam in ga prosil, naj ga naredi za kristjana. Ko je Dacijan izvedel, da je postal kristjan, mu je odrezal glavo. Nato je dal zjutraj svetega Jurija postaviti med dve kolesi, ki sta bili polni mečev, ostrih in rezajočih na obeh straneh. Toda kmalu sta se kolesi zlomili in sveti Jurij je ušel brez poškodb. Nato je Dacijan ukazal, naj ga položijo v kotel, poln staljenega svinca, a ko je sveti Jurij vstopil vanj, se je zdelo, da je v zdravilni kopeli.« Naslikana prizora v obeh poljih pod obokom prikazujeta svetega Jurija pred prokuratorjem, sedečim na prestolu, kako s prstom kaže proti nebu, ter njegovo mučenje. Dva rablja ga v ječi stiskata pod težko kamnito klado.
• Nedelja, 5. 12.: 2. adventna nedelja, »Miklavževa nedelja«
• Ponedeljek, 6. 12.: sv. Miklavž, škof, slovesni praznik v stolnici
• Torek, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj
• Sreda, 8. 12.: Brezmadežna, slovesni praznik
• Četrtek, 9. 12.: sv. Peter Fourier, redovni ustanovitelj
• Petek, 10. 12.: Loretska Mati Božja
• Sobota, 11. 12.: sv. Damaz I., papež
• Nedelja, 12. 12.: 3. adventna nedelja
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5m medsebojne razdalje.
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
10.00 11.00 redne jutranje molivke/ci
11.00 12.00 posamezniki (tiho češčenje)
12.00 13.00 kanoniki
13.00 14.00 posamezniki (tiho češčenje)
14.00 15.00 redovnice in redovniki
15.00 16.00 posamezniki (tiho češčenje)
16.00 17.00 župnijski pastoralni svet
17.00 18.00 neokatehumeni
18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar