sobota, 04. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 9. 2021-12. 9. 2021

23. NEDELJA MED LETOM ANGELSKA NEDELJA

Malo verjetno je, da je kdo od vas, ki bere te vrstice, doživel kaj podobne­ga kot skupina ljudi v pokrajini Deseteromestja, na desnem bregu zgor­njega toka reke Jordan v današnji Siriji. Jezus je ozdravil gluhega, ki so ga privedli predenj. Po dogodku so začudeni govorili: »Vse prav dela, gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da večino ljudi na Zahodu to Markovo poročilo o čudežu pušča hladne. Niti na misel jim ne pride, da bi verovali v Božje delovanje v svetu, kaj šele v čudeže. A prav v času epi­demije, pa tudi ob mnogih drugih priložnostih, se oblikujejo skupine ljudi, ki molijo in prosijo, da bi Bog ozdravil njihovega bolnega prija­telja. Uslišanja so evidentna. A mo­ramo dodati, da le za tiste, ki imajo vero. Tudi dvomljivci, ki ne verujejo, lahko vidijo ozdravitev, a jo raje pri­pisujejo nedoločenim naravnim de­javnikom. V tem tiči razlog, zakaj je Jezus tistim, ki so videli čudež, naro­čil, naj tega nikomur ne povedo. Evi­denca, nedvoumna razvidnost Bož­jega delovanja, namreč ne izvira iz empirije, iz spoznanja, ki temelji na neposrednem čutnem zaznavanju, temveč iz odnosa. Tistih, ki Jezuso­ve bližine, prežete z Božjim usmilje­njem, niso doživeli, z nobenim argu­mentiranjem ne bi mogli prepričati, da je šlo v Deseteromestju za čudež. Uvodni stavek je bil torej le provokacija, vnaprejšnje zanikanje možno­sti, da Bog posega v naše življenje. Res je nasprotno. Večina od vas se je že kdaj vključila v molitev za pre­izkušeno družino ali posamezni­ka. Samo tisti, ki ste zaupno molili in doživeli olajšanje, izboljšanje ali popolno ozdravljenje, veste, da se je Gospod usmilil vaših klicev.

Milan Knep

Spoštovani bralci Tedna Božje besede, upam, da ste lepo preživeli počitniške in dopustniške dni ter se srečni in zdravi vr­nili v svoje običajno okolje. Kljub temu da epidemija ne pojenja in da se število oku­ženih zopet povečuje, je pred nami novo šolsko in pastoralno leto, z njim pa nove naloge in obveznosti, s katerimi se bomo morali tako ali drugače spoprijeti. O vsem vas bomo sproti seznanjali in pisali, tokrat pa na kratko poglejmo, kako smo poletni čas preživeli v stolnici. Pričakovano je bil obisk med delavniškimi svetimi maši skromnejši kot sicer: zaradi dopustov in tudi zaradi epidemi­je, saj še vedno pogrešamo kar nekaj stal­nih (predvsem starejših) obiskovalcev. Če morda veste, da je kdo med njimi bolan ali pa je opešal, nam sporočite, saj jih bomo radi obiskali ali jim pomagali. Vesel pa sem, da je bil ves čas, zlasti glede na dane razmere, lep obisk pri nedeljskih svetih mašah; tudi zaradi tega smo mašniki s še večjim zagonom in veseljem pristopali k oltarju. Upam, da se bo to samo še stopnje­valo (obisk in naše skupno veselje). Smo se pa letos v zadnjem trenutku odlo­čili, da zaradi zelo majhnega števila verni­kov v juliju in avgustu (prihajalo je le 5 ali 6 posameznikov) ne bomo imeli sobotne svete maše ob 16. uri. Od naslednje sobote (11. 9.) pa bo zopet potekala kot običajno. Poleg svete maše ob obletnici smrti nad­škofa Alojza Urana, posvečenja novomašnikov in svetih maš, povezanih s 30-letnico samostojnosti in osvoboditveno vojno, smo v tem poletnem času v stol­nici lahko prisluhnili tudi štirim različ­nim koncertom; pred nami pa je še kon­cert zbora Slovenske filharmonije ter televizijski prenos svete maše za gasilce ljubljanske regije.

Papež Frančišek je 30. junija letos za novo­meškega škofa imenoval msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije. Andrej Saje se je rodil 22. aprila 1966 v No­vem mestu, mladost pa je preživel na Ve­likem Kalu v župniji Mirna Peč. Po kon­čani osnovni in srednji šoli je jeseni leta 1986 vstopil v Bogoslovno semenišče in bil 29. junija 1992 v naši stolnici posvečen v duhovnika.

Duhovniško pot je začel kot kaplan v Grosupljem (1992-1994), nato pa je bil tri leta tajnik nadškofa Alojzija Šuštar­ja (1994-1997). Jeseni leta 1997 je odšel na študij v Rim, kjer je na papeški uni­verzi Gregoriana leta 2003 doktoriral iz kanonskega prava.

Po vrnitvi je bil deset let generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofo­vske konference (2003-2013) ter študijski prefekt v Bogoslovnem semenišču (2003­2016). Poleg tega pa je ali še opravlja različ­ne druge službe kot sodnik, sodni vikar in predavatelj ter znanstveno deluje na svojem področju doma in v tujini. Ves čas je aktiven tudi v pastorali: nekaj časa je opravljal službo duhovnega po­močnika na Ježici, do škofovskega imeno­vanja pa v slovenskih župnijah v Selah in na Bajdišah v krško-celovški škofiji. Dr. Andreja Sajeta smo večkrat srečevali tudi v stolnici, kjer je običajno somaševal pri eni od jutranjih ali pri večerni sveti maši, obenem pa se redno udeleževal raz­ličnih slovesnosti. V imenu stolnega obče­stva mu k imenovanju iskreno čestitam in obljubljam našo molitveno podporo. Želi­mo mu veliko Božjega blagoslova, navdi­hov Svetega Duha in Marijinega varstva. Škofovsko posvečenje bo v Mirni Peči v nedeljo, 26. septembra, ob 14.30.

Freska na oboku glavne ladje osrednja poslikava

Krvoločno pobijanje kristjanov se nadaljuje še v četrti skupini, ki se povezuje z dogajanjem pod zahodnim slavolokom, kjer je poleg moritve prikazano tudi plenjenje dragocenosti iz svetišča v Miri. 

Či­sto v kotu stoji oltar, na katerem je blazina s križem in štolo, pod ol­tarjem leži škofovska palica, zra­ven pa v brokatnem prtu zlate in srebrne posode. 

Vojak pravkar od­naša eno od obrednih posod, mo­ški poleg njega pa vojaku na konju podaja kadilnico. 

Tu je še konjenik z ukradeno srebrno svetilko, ki že zapušča prizorišče, mi pa se znova »znajdemo« sredi morije, ki se na­daljuje po južni stranici do vzho­dnega dela. 

Tudi tu nemočne žrtve padajo čez venčni zidec v globino, nekateri bežijo, matere pa posku­šajo zaščititi svoje otroke.

Mučenci vztrajajo do konca kot zvesti pri­čevalci za Kristusa, ki je njihova edina tolaž­ba. To je prikazano v enem najlepših prizo­rov na oboku, v poveličanju svetega križa. V viziji na nebu se dviga Jezus, razpet na križ, ki ga z vseh strani pri­držujejo angeli. Na križ kaže podoba žene, oblečene v belo in s kelihom v rokah: perso­nifikacija Vere. 

Prizor je diagonalno povezan z nižje nasli­kanim svetim Miklavžem, ki, podobno kakor žena v belem, z desnico kaže na križ. Ta diagona­la, ki prek Miklavža vodi do Vere in naprej do Križanega, je glavni kompozicijski element celotne stropne poslikave. Tako lahko vidimo, kako Miklavž, ki je si­cer nekoliko skrit med množico, prevzema vlogo glavnega akter­ja. Kot škof v Miri opogumlja kri­stjane z vero v zmago Križa. 

Po lesu križa so se namreč odprla ne­besa in Križani, ki ga Bog Oče in Sveti Duh slovesno sprejemata, jih odpira tudi zanje. Zato vlada v nebeški sferi sredi osrednjega po­lja veselje, ki ga izražajo plavajoči angeli s cvetličnimi in lovorjevimi venci ter palmovimi vejami. Konec krvave drame tako vodi v poveličanje.

   Nedelja, 5. 9.: 23. nedelja med letom angelska

   Ponedeljek, 6. 9.: sv. Zaharija, prerok

   Torek, 7. 9.: sv. Marko Križevčan, mučenec

   Sreda, 8. 9.: Marijino rojstvo mali šmaren

   Četrtek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, misijonar

   Petek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik

   Sobota, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca

   Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.