23. NEDELJA MED LETOM ANGELSKA NEDELJA
Malo verjetno je, da je kdo od vas, ki bere te vrstice, doživel kaj podobnega kot skupina ljudi v pokrajini Deseteromestja, na desnem bregu zgornjega toka reke Jordan v današnji Siriji. Jezus je ozdravil gluhega, ki so ga privedli predenj. Po dogodku so začudeni govorili: »Vse prav dela, gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« Ne bom se veliko zmotil, če trdim, da večino ljudi na Zahodu to Markovo poročilo o čudežu pušča hladne. Niti na misel jim ne pride, da bi verovali v Božje delovanje v svetu, kaj šele v čudeže. A prav v času epidemije, pa tudi ob mnogih drugih priložnostih, se oblikujejo skupine ljudi, ki molijo in prosijo, da bi Bog ozdravil njihovega bolnega prijatelja. Uslišanja so evidentna. A moramo dodati, da le za tiste, ki imajo vero. Tudi dvomljivci, ki ne verujejo, lahko vidijo ozdravitev, a jo raje pripisujejo nedoločenim naravnim dejavnikom. V tem tiči razlog, zakaj je Jezus tistim, ki so videli čudež, naročil, naj tega nikomur ne povedo. Evidenca, nedvoumna razvidnost Božjega delovanja, namreč ne izvira iz empirije, iz spoznanja, ki temelji na neposrednem čutnem zaznavanju, temveč iz odnosa. Tistih, ki Jezusove bližine, prežete z Božjim usmiljenjem, niso doživeli, z nobenim argumentiranjem ne bi mogli prepričati, da je šlo v Deseteromestju za čudež. Uvodni stavek je bil torej le provokacija, vnaprejšnje zanikanje možnosti, da Bog posega v naše življenje. Res je nasprotno. Večina od vas se je že kdaj vključila v molitev za preizkušeno družino ali posameznika. Samo tisti, ki ste zaupno molili in doživeli olajšanje, izboljšanje ali popolno ozdravljenje, veste, da se je Gospod usmilil vaših klicev.
Milan Knep
Spoštovani bralci Tedna Božje besede, upam, da ste lepo preživeli počitniške in dopustniške dni ter se srečni in zdravi vrnili v svoje običajno okolje. Kljub temu da epidemija ne pojenja in da se število okuženih zopet povečuje, je pred nami novo šolsko in pastoralno leto, z njim pa nove naloge in obveznosti, s katerimi se bomo morali tako ali drugače spoprijeti. O vsem vas bomo sproti seznanjali in pisali, tokrat pa na kratko poglejmo, kako smo poletni čas preživeli v stolnici. Pričakovano je bil obisk med delavniškimi svetimi maši skromnejši kot sicer: zaradi dopustov in tudi zaradi epidemije, saj še vedno pogrešamo kar nekaj stalnih (predvsem starejših) obiskovalcev. Če morda veste, da je kdo med njimi bolan ali pa je opešal, nam sporočite, saj jih bomo radi obiskali ali jim pomagali. Vesel pa sem, da je bil ves čas, zlasti glede na dane razmere, lep obisk pri nedeljskih svetih mašah; tudi zaradi tega smo mašniki s še večjim zagonom in veseljem pristopali k oltarju. Upam, da se bo to samo še stopnjevalo (obisk in naše skupno veselje). Smo se pa letos v zadnjem trenutku odločili, da zaradi zelo majhnega števila vernikov v juliju in avgustu (prihajalo je le 5 ali 6 posameznikov) ne bomo imeli sobotne svete maše ob 16. uri. Od naslednje sobote (11. 9.) pa bo zopet potekala kot običajno. Poleg svete maše ob obletnici smrti nadškofa Alojza Urana, posvečenja novomašnikov in svetih maš, povezanih s 30-letnico samostojnosti in osvoboditveno vojno, smo v tem poletnem času v stolnici lahko prisluhnili tudi štirim različnim koncertom; pred nami pa je še koncert zbora Slovenske filharmonije ter televizijski prenos svete maše za gasilce ljubljanske regije.
Papež Frančišek je 30. junija letos za novomeškega škofa imenoval msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije. Andrej Saje se je rodil 22. aprila 1966 v Novem mestu, mladost pa je preživel na Velikem Kalu v župniji Mirna Peč. Po končani osnovni in srednji šoli je jeseni leta 1986 vstopil v Bogoslovno semenišče in bil 29. junija 1992 v naši stolnici posvečen v duhovnika.
Duhovniško pot je začel kot kaplan v Grosupljem (1992-1994), nato pa je bil tri leta tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja (1994-1997). Jeseni leta 1997 je odšel na študij v Rim, kjer je na papeški univerzi Gregoriana leta 2003 doktoriral iz kanonskega prava.
Po vrnitvi je bil deset let generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (2003-2013) ter študijski prefekt v Bogoslovnem semenišču (20032016). Poleg tega pa je ali še opravlja različne druge službe kot sodnik, sodni vikar in predavatelj ter znanstveno deluje na svojem področju doma in v tujini. Ves čas je aktiven tudi v pastorali: nekaj časa je opravljal službo duhovnega pomočnika na Ježici, do škofovskega imenovanja pa v slovenskih župnijah v Selah in na Bajdišah v krško-celovški škofiji. Dr. Andreja Sajeta smo večkrat srečevali tudi v stolnici, kjer je običajno somaševal pri eni od jutranjih ali pri večerni sveti maši, obenem pa se redno udeleževal različnih slovesnosti. V imenu stolnega občestva mu k imenovanju iskreno čestitam in obljubljam našo molitveno podporo. Želimo mu veliko Božjega blagoslova, navdihov Svetega Duha in Marijinega varstva. Škofovsko posvečenje bo v Mirni Peči v nedeljo, 26. septembra, ob 14.30.
Freska na oboku glavne ladje osrednja poslikava
Čisto v kotu stoji oltar, na katerem je blazina s križem in štolo, pod oltarjem leži škofovska palica, zraven pa v brokatnem prtu zlate in srebrne posode.
Vojak pravkar odnaša eno od obrednih posod, moški poleg njega pa vojaku na konju podaja kadilnico.
Tu je še konjenik z ukradeno srebrno svetilko, ki že zapušča prizorišče, mi pa se znova »znajdemo« sredi morije, ki se nadaljuje po južni stranici do vzhodnega dela.
Tudi tu nemočne žrtve padajo čez venčni zidec v globino, nekateri bežijo, matere pa poskušajo zaščititi svoje otroke.
Mučenci vztrajajo do konca kot zvesti pričevalci za Kristusa, ki je njihova edina tolažba. To je prikazano v enem najlepših prizorov na oboku, v poveličanju svetega križa. V viziji na nebu se dviga Jezus, razpet na križ, ki ga z vseh strani pridržujejo angeli. Na križ kaže podoba žene, oblečene v belo in s kelihom v rokah: personifikacija Vere.
Prizor je diagonalno povezan z nižje naslikanim svetim Miklavžem, ki, podobno kakor žena v belem, z desnico kaže na križ. Ta diagonala, ki prek Miklavža vodi do Vere in naprej do Križanega, je glavni kompozicijski element celotne stropne poslikave. Tako lahko vidimo, kako Miklavž, ki je sicer nekoliko skrit med množico, prevzema vlogo glavnega akterja. Kot škof v Miri opogumlja kristjane z vero v zmago Križa.
Po lesu križa so se namreč odprla nebesa in Križani, ki ga Bog Oče in Sveti Duh slovesno sprejemata, jih odpira tudi zanje. Zato vlada v nebeški sferi sredi osrednjega polja veselje, ki ga izražajo plavajoči angeli s cvetličnimi in lovorjevimi venci ter palmovimi vejami. Konec krvave drame tako vodi v poveličanje.
• Nedelja, 5. 9.: 23. nedelja med letom angelska
• Ponedeljek, 6. 9.: sv. Zaharija, prerok
• Torek, 7. 9.: sv. Marko Križevčan, mučenec
• Sreda, 8. 9.: Marijino rojstvo mali šmaren
• Četrtek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, misijonar
• Petek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik
• Sobota, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca
• Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar