Nihče si ne upa niti pomisliti, pri čemer mislim najprej nase, da bi moral nekega dne, morda že kmalu, »svoj hrbet nastavljati tistim, ki bi me bili, svoje lice tistim, ki bi mi pulili brado,« kot pripoveduje prerok Izaija v današnjem berilu iz 50. poglavja. T. i. »Drugi Izaija«, ki obsega poglavja 40-55, v svojih štirih pesnitvah govori o trpečem služabniku, ki bo nase vzel bolečine vseh in s tem svojemu ljudstvu prinesel rešitev. Prerok se je s temi spevi, ožarjenimi z upanjem, obrnil k verujočim izgnancem v babilonski sužnosti, ki zase niso več videli rešitve. Kristjani so v teh spevih že od vsega začetka videli napoved Kristusovega odrešilnega trpljenja. Ob tem pa nas sv. Pavel spomni, da vera in krst, s katerima sprejmemo odrešenje, nista nekaj cenenega, kajti »na svojem telesu s trpljenjem dopolnjujemo, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev« (prim. Kol 1,24). Če je tako, potem se lahko povsem neprizadeto branje o bičanju in puljenju brade, ki je zadelo nekoga drugega, spremeni v realnost kogar koli izmed nas. Globalni družbeni procesi to že nakazujejo. Kričavi pohodi »prebujenih«, Woke, bodo imeli logično nadaljevanje. Dostojevski je že pred letom 1850, 70 let pred oktobrsko revolucijo, očrtal psihološki profil bodočih revolucionarjev in ideološko strukturo krvave revolucije. Rusi mu niso verjeli; govorili so, da govori o posameznih ekscesih, ki nikoli ne bodo postali splošna družbena stvarnost. Zelo so se motili. Revolucija se je že začela. Ameriškemu kmetu, ki je prodajal med in sadje, je upadla prodaja, ker je na svoj tovornjak naslikal ameriško zastavo. Ob letošnjem 4. juliju so državni zastavi marsikje dodali mavrično zastavo parade ponosa.
Milan Knep
V petek, 3. septembra, je zbor Slovenske filharmonije mojstrsko izvedel znano Mašo papeža Marcela (Missa Papae Marcelli) italijanskega skladatelja »Janeza iz Palestrine« (Giovanni Pierluigi da Palestrina), ki je živel in ustvarjal v 16. stoletju. Gre za njegovo najbolj znano mojstrovino, ki je s preprostostjo sloga in jasnostjo v besedilu v svojem času bistveno pripomogla k uresničevanju smernic tridentinskega koncila, ki se je zavzemal za prenovo do tedaj marsikdaj preveč posvetne, razvejane in »nečiste« glasbe.
Med mašne dele so bili vključeni nekateri moteti avstrijskega skladatelja iz 19. stoletja, Antona Brucknerja. Zboru je dirigiral svetovno uveljavljeni angleški dirigent Stephen Layton. Hvala zboru Filharmonije in našemu regens chori Gregorju Klančiču za izjemno glasbeno doživetje.
V nedeljo, 5. septembra, pa je pomožni škof dr. Anton Jamnik daroval sveto mašo za gasilce ljubljanske pokrajine, v katero je vključenih več kot sto prostovoljnih gasilskih društev. Mašo je v okviru svojega rednega programa prenašala tudi TV Slovenija. Gasilcem velja vsa pohvala in zahvala za lepo pripravljeno slovesnost, ki bo mnogim še dolgo ostala v lepem spominu.
Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, zato je bila njena zahodna stena prav tako poslikana. Freske naj bi Quaglio napravil leta 1705, a jih je najbrž naslikal šele v naslednjem letu. V prostor nad vrati je postavil zanimivo zgodbo iz življenja sv. Miklavža, vzeto iz že omenjene Ribadeneirove knjige Flos sanctorum. Prizor je sedaj skrit za orgelsko omaro in delno uničen, obstaja pa stara fotografija in Dolničarjev opis.
Škofje, ki so bili podrejeni škofu v Miri, so v svetišču prečuli noč v molitvi in po Božjem naročilu čakali na prvega, ki bo zjutraj vstopil v cerkev, da bi ga izbrali za vrhovnega pastirja. Ne da bi za to vedel, se je prvi med vrati pojavil skromni in pobožni Miklavž. Škof, ki ga je sprejel, ga je prijel za roko in peljal k zbranim, ki so ga takoj posvetili za nadškofa v Miri.
Freska prikazuje skupino petih oseb, med katerimi imajo tri portretne poteze glavnih pobudnikov zidave stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga in prošta Janeza Krstnika Prešerna.
Dolničar na skrajni desni ima kasneje doslikano mitro, z desnico pa kaže na celotno dogajanje; ob njem je po vsej verjetnosti prošt Prešeren z mitro. Zatopljen je v pogovor s sobratom, ki prav tako nosi mitro, nima pa kakšnih posebnih značilnih obraznih potez; za njima pa še en cerkveni odličnik v molitvi dviga roke kvišku.
Prizor zaključuje škof markantnega obraza s Kuenburgovimi potezami in visoke postave, ki z iztegnjenimi rokami pri vhodu sprejema prišleka v preprosti duhovniški obleki, ponižno povešenega pogleda, ki se v opisani zgodbi predstavi: »Ubogi grešnik sem, po imenu Miklavž.«
· Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom
· Ponedeljek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj
· Torek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik
· Sreda, 15. 9.: Žalostna Mati Božja
· Četrtek, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, mučenca
· Petek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
· Sobota, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik
· Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar