sobota, 11. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 9. 2021-19. 9. 2021

Nihče si ne upa niti pomisliti, pri če­mer mislim najprej nase, da bi moral nekega dne, morda že kmalu, »svoj hrbet nastavljati tistim, ki bi me bili, svoje lice tistim, ki bi mi pulili bra­do,« kot pripoveduje prerok Izaija v današnjem berilu iz 50. poglavja. T. i. »Drugi Izaija«, ki obsega poglavja 40-55, v svojih štirih pesnitvah govo­ri o trpečem služabniku, ki bo nase vzel bolečine vseh in s tem svojemu ljudstvu prinesel rešitev. Prerok se je s temi spevi, ožarjenimi z upanjem, obrnil k verujočim izgnancem v ba­bilonski sužnosti, ki zase niso več vi­deli rešitve. Kristjani so v teh spevih že od vsega začetka videli napoved Kristusovega odrešilnega trpljenja. Ob tem pa nas sv. Pavel spomni, da vera in krst, s katerima sprejmemo odrešenje, nista nekaj cenenega, kaj­ti »na svojem telesu s trpljenjem do­polnjujemo, kar primanjkuje Kristu­sovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev« (prim. Kol 1,24). Če je tako, potem se lahko povsem neprizadeto branje o bičanju in puljenju brade, ki je zadelo nekoga drugega, spremeni v realnost kogar koli izmed nas. Global­ni družbeni procesi to že nakazujejo. Kričavi pohodi »prebujenih«, Woke, bodo imeli logično nadaljevanje. Do­stojevski je že pred letom 1850, 70 let pred oktobrsko revolucijo, očrtal psi­hološki profil bodočih revolucionar­jev in ideološko strukturo krvave revolucije. Rusi mu niso verjeli; govo­rili so, da govori o posameznih eksce­sih, ki nikoli ne bodo postali splošna družbena stvarnost. Zelo so se motili. Revolucija se je že začela. Ameriške­mu kmetu, ki je prodajal med in sad­je, je upadla prodaja, ker je na svoj tovornjak naslikal ameriško zasta­vo. Ob letošnjem 4. juliju so držav­ni zastavi marsikje dodali mavrično zastavo parade ponosa.

Milan Knep

V  preteklem tednu smo bili v naši stolnici priča dva lepima dogodkoma: koncertu in sveti maši za gasil­ce. Prav je, da oba dogodka »ovekovečimo« tudi v našem Tednu Božje besede.

V petek, 3. septembra, je zbor Slo­venske filharmonije mojstrsko izvedel znano Mašo papeža Marcela (Missa Papae Marcelli) italijanskega skladate­lja »Janeza iz Palestrine« (Giovanni Pierluigi da Palestrina), ki je živel in ustvarjal v 16. stoletju. Gre za njegovo naj­bolj znano mojstrovino, ki je s preprostostjo sloga in jasno­stjo v besedilu v svojem času bistveno pripomogla k uresni­čevanju smernic tridentinskega koncila, ki se je zavzemal za prenovo do tedaj marsikdaj preveč posvetne, razvejane in »nečiste« glasbe.

Med mašne dele so bili vklju­čeni nekateri moteti avstrij­skega skladatelja iz 19. stoletja, Antona Brucknerja. Zboru je dirigiral svetovno uveljavljeni angleški dirigent Stephen Layton. Hvala zboru Filharmo­nije in našemu regens chori Gregorju Klančiču za izjemno glasbeno doživetje.

V  nedeljo, 5. septembra, pa je pomožni škof dr. Anton Jamnik daroval sveto mašo za gasilce ljubljanske pokrajine, v katero je vključenih več kot sto prostovoljnih gasilskih društev. Mašo je v okviru svojega rednega programa prenašala tudi TV Slo­venija. Gasilcem velja vsa pohva­la in zahvala za lepo pripravljeno slovesnost, ki bo mnogim še dolgo ostala v lepem spominu.

Stolnica sprva ni imela orgelskega kora nad glavnimi vrati, zato je bila njena zahodna stena prav tako poslikana. Freske naj bi Quaglio napravil leta 1705, a jih je najbrž naslikal šele v naslednjem letu. V prostor nad vrati je postavil zanimivo zgodbo iz življenja sv. Miklavža, vzeto iz že omenjene Ribadeneirove knjige Flos sanctorum. Prizor je sedaj skrit za orgelsko omaro in delno uničen, obstaja pa stara fotografija in Dolničarjev opis.


 

Škofje, ki so bili podrejeni škofu v Miri, so v svetišču prečuli noč v molitvi in po Božjem naročilu čakali na prvega, ki bo zjutraj vstopil v cerkev, da bi ga izbrali za vrhovnega pastirja. Ne da bi za to vedel, se je prvi med vrati pojavil skromni in pobožni Miklavž. Škof, ki ga je sprejel, ga je prijel za roko in peljal k zbranim, ki so ga takoj posvetili za nadškofa v Miri. 

Freska prikazuje skupino petih oseb, med katerimi imajo tri portretne poteze glavnih pobudnikov zidave stolnice: dekana Janeza Antona Dolničarja, škofa Ferdinanda Kuenburga in prošta Janeza Krstnika Prešerna.

 Dolničar na skrajni desni ima kasneje doslikano mitro, z desnico pa kaže na celotno dogajanje; ob njem je po vsej verjetnosti prošt Prešeren z mitro. Zatopljen je v pogovor s sobratom, ki prav tako nosi mitro, nima pa kakšnih posebnih značilnih obraznih potez; za njima pa še en cerkveni odličnik v molitvi dviga roke kvišku. 

Prizor zaključuje škof markantnega obraza s Kuenburgovimi potezami in visoke postave, ki z iztegnjenimi rokami pri vhodu sprejema prišleka v preprosti duhovniški obleki, ponižno povešenega pogleda, ki se v opisani zgodbi predstavi: »Ubogi grešnik sem, po imenu Miklavž.«

·         Nedelja, 12. 9.: 24. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj

·         Torek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik

·         Sreda, 15. 9.: Žalostna Mati Božja

·         Četrtek, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, mučenca

·         Petek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj

·         Sobota, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.