sobota, 18. september 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 9. 2021-26. 9. 2021

Poletje se poslavlja, z njim pa raj­ska sinjina morja, bele skale in ze­leni bori v ozadju. Iskanju izgublje­nega raja se je zapisal Paul Gauguin (+1903), francoski impresionist, ki se je odpravil na otok Tahiti sredi Juž­nega Pacifika. Prepustil se je bujne­mu življenju in svobodi. Kdo mu ne bi sledil. Zgodbe slovenskih svetni­ških kandidatov so drugačne. Dana­šnja nedelja je posvečena prav njim. Nihče od njih nas ne napotuje v idilo šumenja valov. Gauguin je izbral sle­dnje. Na Tahitiju je leta 1897 nasli­kal eno svojih najbolj znanih del Od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo? Iskal je raj, ki naj bi ga Zahod izgu­bil po krivdi kristjanov, ker imamo človeka za krono stvarstva. Hudiča v njegovi tahitijski motiviki zame­nja Tupapau, duh mrtvih. Življenje in smrt tu nista razločena. Smrt po­raja življenje in življenje ponikne v smrti, da se v njej zopet prebudi.

Naši svetniški kandidati so se iz­ročili Kristusu, ki je smrt izločil iz življenja, jo v temelju izničil in od­stranil razlog za melanholijo, ki ga povzroča vrženost v večno kroženje istega. Svetniški kandidat dr. Strle je Kristusu sledil kot neutrudni spo­vednik, z redko videno askezo in do­sledno izrabo časa. Janez Gnidovec, skopsko-prizrenski škof, je v veliki skromnosti peš oskrboval vernike po goratih in revnih pokrajinah svo­jega misijona. Anton Vovk se po voj­ni ni umaknil na varno, temveč je vzdržal nočna zasliševanja in pretr­pel zažig, ob tem pa z nebeško vedri­no krepil svoje duhovnike. Življenje škofa Barage med severnoameriški­mi Indijanci pozna večina Sloven­cev. Vsi smo po malem romantiki, a vanjo ne verjamemo, zato so nam tihi navdih naše svete žene in mož­je, ki se jih danes spominjamo in se jim priporočamo.

Milan Knep

Vsi veste, da je vlada RS 11. septem­bra 2021 sprejela odlok, v katerem do­loča, kdo in kje mora izpolnjevati po­goj PCT, med drugim tudi za področje opravljanja verske dejavnosti.

Tako morajo odslej naprej pri izva­janju verskih obredov vsi verniki, starejši od 12 let, izpolnjevati po­goj PCT (preboleli, cepljeni, testi­rani). Poleg tega ostajajo v veljavi vsi dosedanji ukrepi: razkuževanje rok, nošenje maske ter ohranjanje razdalje 1,5 m.

Žal kar nekaj rednih obiskovalcev stolnice tega pogoja ne izpolnjuje. Te prosimo, da znova razmislijo o svojih razlogih proti cepljenju; prav je, da ob vseh informacijah, dezinforma­cijah in zavajanjih upoštevajo tudi učenje Cerkve, ki je v tem primeru ja­sno in ga je večkrat izrazil tudi papež Frančišek. Njegovo video sporočilo, posneto 18. avgusta letos, nagovar­ja (in zavezuje) vse nas: »Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covidom-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le, če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim.

Cepljenje s cepivi, ki so jih odobri­le pristojne ustanove, je dejanje lju­bezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obsta­ja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposob­na s premeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost, toda globok način spodbujanja skupnega dobre­ga in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljube­zni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevaj­mo s temi majhnimi dejanji za bolj­šo prihodnost.«

 V nedeljo, 26. 9., bomo obhajali 107. svetovni dan migrantov in begun­cev z naslovom »Proti vedno večje­mu mi«. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal poslanico, ki jo zaključuje s posebno molitvijo:

 

 

 

Sveti in ljubljeni Oče, 

tvoj sin Jezus nas je naučil, 

da je v nebesih veliko veselje, 

ko se najde nekdo, ki je bil izgubljen, ko je nekdo,

ki je bil izključen, odklonjen

ali zavržen,

sprejet v naš mi,

ki tako postaja vedno večji.

Prosimo te, vsem Jezusovim

Učencem in vsem ljudem dobre volje nakloni milost,

da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.

 Blagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči, ki

tistega, ki je bil v izgnanstvu,

 postavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve,

 bo naša zemlja mogla postati takšna,

kakršno si ti ustvaril; skupen dom vseh bratov in sester.

Amen.

Nad orgelskimi oma­rami, levo in desno ob osrednjem oknu, je Quaglio na izviren na­čin zopet po Ribadeneiru upodobil zgod­bo o Vandalu, ki je v Kalabriji uplenil sli­ko sv. Miklavža in jo doma, v Afriki, postavil v svojo zakladnico. Ko je odšel po trgovskih poslih v tujino, je svetniku, o katerem je slišal, da je velik čudodelnik, zaupal v varstvo dom in svoje premoženje. V njegovi odsotnosti pa so v hišo vlomi­li tatovi, zato se je po vrnitvi razjezil na sv. Miklavža in začel tepsti njego­vo sliko. Prizor je upodobljen na desni strani v trenutku, ko Vandal ves srdit, s turbanom na glavi, dviga gorjačo, s katero bo zamahnil po sliki. Ta je postavljena vrh izropanega predalnika; predali ležijo po tleh, v ozadju so s tečajev sne­ta in podrta vrata. Na levi strani pa vidimo, kako je svetnik takoj »šel v akcijo«. Na obla­kih se prikaže trem ro­parjem in jim ukaže vrniti plen. Eden izmed njih se šibi pod težo naropanega blaga, ki ga nosi v vreči, druga dva pa se s srebrnimi in zlatimi posodami z grozo ozirata v prikazen. Zaradi stra­hu vrnejo nakradeno robo lastniku, ki se spreobrne h katolištvu, a tega sreč­nega konca umetnik ni naslikal.

·         Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom

·         Ponedeljek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci

·         Torek, 21. 9.: sv. Matej, evangelist, apostol

·         Sreda, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec

·         Četrtek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik

·         Petek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof

·         Sobota, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih

·         Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-    1,5 m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar