Poletje se poslavlja, z njim pa rajska sinjina morja, bele skale in zeleni bori v ozadju. Iskanju izgubljenega raja se je zapisal Paul Gauguin (+1903), francoski impresionist, ki se je odpravil na otok Tahiti sredi Južnega Pacifika. Prepustil se je bujnemu življenju in svobodi. Kdo mu ne bi sledil. Zgodbe slovenskih svetniških kandidatov so drugačne. Današnja nedelja je posvečena prav njim. Nihče od njih nas ne napotuje v idilo šumenja valov. Gauguin je izbral slednje. Na Tahitiju je leta 1897 naslikal eno svojih najbolj znanih del Od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo? Iskal je raj, ki naj bi ga Zahod izgubil po krivdi kristjanov, ker imamo človeka za krono stvarstva. Hudiča v njegovi tahitijski motiviki zamenja Tupapau, duh mrtvih. Življenje in smrt tu nista razločena. Smrt poraja življenje in življenje ponikne v smrti, da se v njej zopet prebudi.
Naši svetniški kandidati so se izročili Kristusu, ki je smrt izločil iz življenja, jo v temelju izničil in odstranil razlog za melanholijo, ki ga povzroča vrženost v večno kroženje istega. Svetniški kandidat dr. Strle je Kristusu sledil kot neutrudni spovednik, z redko videno askezo in dosledno izrabo časa. Janez Gnidovec, skopsko-prizrenski škof, je v veliki skromnosti peš oskrboval vernike po goratih in revnih pokrajinah svojega misijona. Anton Vovk se po vojni ni umaknil na varno, temveč je vzdržal nočna zasliševanja in pretrpel zažig, ob tem pa z nebeško vedrino krepil svoje duhovnike. Življenje škofa Barage med severnoameriškimi Indijanci pozna večina Slovencev. Vsi smo po malem romantiki, a vanjo ne verjamemo, zato so nam tihi navdih naše svete žene in možje, ki se jih danes spominjamo in se jim priporočamo.
Milan Knep
Vsi veste, da je vlada RS 11. septembra 2021 sprejela odlok, v katerem določa, kdo in kje mora izpolnjevati pogoj PCT, med drugim tudi za področje opravljanja verske dejavnosti.
Tako morajo odslej naprej pri izvajanju verskih obredov vsi verniki, starejši od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Poleg tega ostajajo v veljavi vsi dosedanji ukrepi: razkuževanje rok, nošenje maske ter ohranjanje razdalje 1,5 m.
Žal kar nekaj rednih obiskovalcev stolnice tega pogoja ne izpolnjuje. Te prosimo, da znova razmislijo o svojih razlogih proti cepljenju; prav je, da ob vseh informacijah, dezinformacijah in zavajanjih upoštevajo tudi učenje Cerkve, ki je v tem primeru jasno in ga je večkrat izrazil tudi papež Frančišek. Njegovo video sporočilo, posneto 18. avgusta letos, nagovarja (in zavezuje) vse nas: »Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covidom-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le, če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim.
Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obstaja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna s premeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).
Cepljenje je preprost, toda globok način spodbujanja skupnega dobrega in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljubezni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevajmo s temi majhnimi dejanji za boljšo prihodnost.«
V nedeljo, 26. 9., bomo obhajali 107. svetovni dan migrantov in beguncev z naslovom »Proti vedno večjemu mi«. Papež Frančišek je ob tej priložnosti napisal poslanico, ki jo zaključuje s posebno molitvijo:
Sveti in ljubljeni Oče,
tvoj sin Jezus nas je naučil,
da je v nebesih veliko veselje,
ko se najde nekdo, ki je bil izgubljen, ko je nekdo,
ki je bil izključen, odklonjen
ali zavržen,
sprejet v naš mi,
ki tako postaja vedno večji.
Prosimo te, vsem Jezusovim
Učencem in vsem ljudem dobre volje nakloni
milost,
da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.
Blagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči, ki
tistega, ki je bil v izgnanstvu,
postavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve,
bo naša zemlja mogla postati takšna,
kakršno si ti ustvaril; skupen dom vseh bratov in sester.
Amen.
Nad orgelskimi omarami, levo in desno ob osrednjem oknu, je Quaglio na izviren način zopet po Ribadeneiru upodobil zgodbo o Vandalu, ki je v Kalabriji uplenil sliko sv. Miklavža in jo doma, v Afriki, postavil v svojo zakladnico. Ko je odšel po trgovskih poslih v tujino, je svetniku, o katerem je slišal, da je velik čudodelnik, zaupal v varstvo dom in svoje premoženje. V njegovi odsotnosti pa so v hišo vlomili tatovi, zato se je po vrnitvi razjezil na sv. Miklavža in začel tepsti njegovo sliko. Prizor je upodobljen na desni strani v trenutku, ko Vandal ves srdit, s turbanom na glavi, dviga gorjačo, s katero bo zamahnil po sliki. Ta je postavljena vrh izropanega predalnika; predali ležijo po tleh, v ozadju so s tečajev sneta in podrta vrata. Na levi strani pa vidimo, kako je svetnik takoj »šel v akcijo«. Na oblakih se prikaže trem roparjem in jim ukaže vrniti plen. Eden izmed njih se šibi pod težo naropanega blaga, ki ga nosi v vreči, druga dva pa se s srebrnimi in zlatimi posodami z grozo ozirata v prikazen. Zaradi strahu vrnejo nakradeno robo lastniku, ki se spreobrne h katolištvu, a tega srečnega konca umetnik ni naslikal.· Nedelja, 19. 9.: 25. nedelja med letom
· Ponedeljek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci
· Torek, 21. 9.: sv. Matej, evangelist, apostol
· Sreda, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
· Četrtek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik
· Petek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
· Sobota, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
· Nedelja, 26. 9.: 26. nedelja med letom
Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:
- PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;
- nošenje maske,
- razkuževanje rok in
- 1,5 m medsebojne razdalje.
Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu(med počitnicami v četrtek)
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar