Kako se počutite, ko se zbudite? Ura za odhod v službo neusmiljeno teče. Omahujete, ali naj prej popijte kavo ali naj otroku, ki ga peljete v vrtec, poiščete kapo. Godrnjanje sozakonca, ki že stotič ponavlja, da vedno vse zakomplicirate, preslišite. Koga krivite, ko je vaše iskreno prizadevanje prezrto ali ko ste nič hudega sluteč vpleteni v razmerja, zaradi katerih vam grozijo s tožbo? Odkar se je po zapeljevanju kače zalomilo med Bogom, Adamom in Evo, le malokaj steče gladko. Razprava o tem, ali bi Adam in Eva lahko ravnala drugače, je brezpredmetna, ker nista stala v realnem času. Sta le podoba za stanje, ki je sledilo skrivnostnemu padcu nekje na začetku človeškega rodu. Neugotovljivo je, kakšne zunanje in notranje okoliščine so botrovale dvomu v Božjo dobroto, da je ponudba kače obveljala za bolj verodostojno.
Veliko bolj smiselno je izhajati iz tega, kar je in od tu naprej iskati rešitev. Berdjajev, ki ga večkrat navajam, ne govori o drugih, temveč padlega človeka prepozna v sebi. Odkrito pravi: »Človek je protislovno bitje. To je globlje v človeku kot navidezna odsotnost protislovij. V sebi opažam celo vrsto med seboj prepletenih protislovij. Takšen je na primer spoj oholosti in skromnosti. Bil sem izjemno sočuten, vendar sem naredil bore malo, da bi to sočutje tudi udejanil. V življenju sem vedno čutil delovanje iracionalnih sil. Nikoli nisem deloval po premisleku, v mojih dejanjih je bilo preveč impulzivnega.« Če vsega tega pri sebi ne uvidim, sem farizej, zguba, ker oviram milost, ki bi reševala mojo protislovnost. Z zunanjimi uspehi notranji podrtiji ne bom kos. Sv. Pavel predlaga, naj se tako kot on oklenem vstalega Kristusa.
Milan Knep
PRAZNIK IN ČEŠENJE SRCA JEZUSOVEGA
Pravo češenje Jezusovega Srca tako nima nič opraviti s kakšno sentimentalno čustvenostjo. Sveto pismo velikokrat govori o srcu, ki ima širši in globji pomen kakor v vsakdanji govorici: zajema vso človekovo notranjost, poleg čustev tudi misli in namene, odločitve, spomine in načrte. Srce je tisto najglobje v človeku, najbolj skrito jedro našega bitja, središče in vrh naše osebnosti. S pojmom srca Sveto pismo zaobjame celotnega človeka in njegovo notranjo vrednost: njegovo duhovno veličino ali bedo.
Mali princ pisatelja Saint-Exuperyja lepo pravi: »Bistvo je očem nevidno, zato moramo gledati s srcem.« Zato David tako goreče prosi: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari«, Jezus pa blagruje tiste, »ki so čisti v srcu«. Biti čist v srcu pomeni biti poln ljubezni; poln dejavne, odpuščajoče, nase pozabljajoče, zveste ljubezni. Izraz »Božje Srce« želi označiti najglobje bistvo Boga. Božje Srce je brezdanja globina troedinega Boga. Božje Srce je neizrekljivo popolno in sveto. V njem ni niti sence zla, maščevalnosti, krivičnosti ali kakršnekoli nepopolnosti. Božje Srce je polno dobrote, ljubezni in usmiljenja do nas.
Zadnja v vrsti kreposti, upodobljenih na nadstreških sosvodnic ladijskega stropa, je podoba plemenitega moža, ki se sklanja k siromaku in mu daje miloščino. Ob njegovih nogah je podoba pelikana z mladiči, kot simbol nesebične ljubezni.
O kreposti ljubezni kot eni izmed treh božanskih kreposti smo nekaj zapisali že pri opisu upodobitve le-te v kapeli Sv. Rešnjega telesa. Ena izmed oblik konkretizacije te kreposti ljubezni je tudi ljubezen do bližnjega. Pri razmišljanju o tem pa ne moremo mimo Jezusove »trojne« zapovedi ljubezni: do sebe, do Boga in do bližnjega. Začnimo pri ljubezni do sebe. Tu se takoj pojavi pomislek, da je vsaka ljubezen do sebe sebičnost, a že Aristotel se sprašuje, ali more postati dober nekdo, ki ni zmožen misliti nase? Jezus pravi, da moramo ljubiti bližnjega kakor samega sebe in ne namesto sebe. Tudi ni rekel, da moramo delati dobro samo bližnjemu, ne pa tudi samemu sebi. To pa pomeni, da mora biti ljubezen do bližnjega prava, urejena; najti mora pravilno ravnovesje med lastnimi interesi in koristmi drugih, kar pa ni vedno lahko. Drug »problem«, ki se ob tem pojavi, je, kako združiti popolno ljubezen do Boga s prizadevnim zavzemanjem za ljudi, za svoje bližnje. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vprašanja o Božji navzočnosti v svetu in v ljudeh, saj je vsak človek Božja podoba. Če mu služimo in spoštujemo
njegovo dostojanstvo, služimo Bogu samemu. Tudi Kristus sam se je poistovetil z bližnjim: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Gledati moramo torej svojega bližnjega tako, da bomo v njem odkrili Kristusa samega. To pa je samo pogoj za držo, ki mora slediti. Kajti tudi hudič vidi v vsakem človeku Kristusa in ga prav zaradi tega sovraži. Če na tak način istovetimo Boga in bližnjega, potem moramo biti zelo pozorni, da ne bomo nikomur delali hudega. V zvezi s tem sv. Avguštin zelo razumljivo piše: »Nihče naj ne reče: če ne ljubim brata, grešim kvečjemu zoper človeka. Kako ne bi grešil zoper Boga samega, če grešiš zoper ljubezen? Bog je ljubezen.« Krščanska ljubezen mora zato biti univerzalna in mora preseči osebne, rasne, državne in narodnostne antipatije. Neprijetna čustva in odpor do bližnjega imajo pogosto skrivnosten izvor, a vsi moramo biti toliko pogumni, da obvladamo odpor, ki ga kdaj čutimo do svojih bližnjih in do ljudi, s katerimi se srečujemo. Nekateri med njimi namreč nimajo samo neprijetnih pomanjkljivosti, ampak so tudi zares hudobni. Tudi tu nam Jezus daje lep zgled, ko pravi, da daje Bog sonce in dež tako hodobnim kakor dobrim, tako pravičnim kot krivičnim. Psevdo Makarij to razloži: stvari, na katere sije sonce, sonca ne spremenijo. Sonce se ne umaže, ko obseva močvirje. Tako tudi kristjan ne bi smel spreminjati izraza svojega obličja z ozirom na osebo, s katero govori; dobri moramo biti z vernimi in nevernimi, s svetniki in grešniki. Ljubiti moramo torej tako svoje sovražnike kakor prijatelje.
• Nedelja, 6.6.: 10. nedelja med letom
• Ponedeljek, 7.6.: sv. Robert Newminstrski, opat
• Torek, 8.6.: sv. Medard, škof
• Sreda, 9.6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca
• Četrtek, 10.6.: sv. Bogumil Poljski, škof
• Petek, 11.6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik
• Sobota, 12.6.: Marijino Brezmadežno Srce
• Nedelja, 13.6.: 11. nedelja med letom
• V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzija, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upoštevanju takrat veljavnih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.
• V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okroglo, 30. obletnico slovenske samostojnosti. Lepo vabljeni!
• V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.
• V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI PETEK
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar