Svet je tržnica. Od nekdaj je tako. Ni čudno, da je Jezus v templju naletel na prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja. Ko je videl, da nekaterim ni nič sveto, ga je stisnilo v duši. Z denarjem pomešajo vse, česar se dotaknejo. A ti, ki jih je Jezus z bičem izgnal iz templja, so bili bolj ali manj navadni ljudje, na robu preživetja. Njegova ostrina je bila bolj uperjena proti tistim redkim nekoč in danes, ki imajo več, kot bi mogli prešteti. Ko opremljajo svoja stanovanja ali hiše-gradove, naročajo izvajalcem, naj bodo artikli, ki jih bodo vgradili, najdražji, čeprav ne bodo najkvalitetnejši. Kajti gostom, ki se bodo med obiskom čudili njihovi podjetnosti, ne bodo govorili o estetski vrednosti ogledal v kopalnici ali slik na steni dnevne sobe, temveč jim bodo na tihem prišepnili znesek, ki so ga odšteli za eno in drugo. Sodijo, da njihov ugled ni odvisen od lepote slik in pohištva, temveč od njihove cene na trgu. In zakaj bi mislili drugače, če pa nas pri sosedih zanima izključno to, koliko si lahko česa privoščijo, in ne, kako pridobljeno vpliva na kakovost njihovega življenja: na ljubezen in razumevanje v družini ter na vrednote, ki jih živijo. Nekaj tega trivialnega prelivanja nemerljive kakovosti v merljivo količino je v vsakem izmed nas. Ni kaj dosti vredno, če se le zgražamo, kako farmacevtski giganti ter posredniki med njimi in potrošniki na račun epidemije služijo kot največji vojni dobičkarji v zgodovini, in še čez. Preoblikovanje kakovosti v količino je premo sorazmerno z oddaljevanjem od čiste in absolutne kakovosti od Boga. Ni treba opustiti trgovanja, ampak redno zahajati v tempelj, pa naj bo to farna cerkev ali skrita kamrica srca.
Milan Knep
Post je čas, ki se začne po veselem, radoživem, karnevalskem, tudi glede jedi bogatem času do in okrog pusta, konča pa se z veliko nočjo, ki je največji krščanski praznik in se je treba nanj primerno pripraviti. Post se začne s pepelnično sredo, ko duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede: Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš! S tem (naj) se začne obdobja streznitve in duhovne poglobitve. Že naši predniki so vedeli, da čezmerna jedača škoduje zdravju, zato je po obilni jedi v pustnem času prav, da telo prečistimo tudi s tem, da nekaj časa jemo manj in bolj zdravo. Cerkev od nikogar ne zahteva, da v postnem času umira od gladu, vabi pa nas, da jemo zmerno in se odpovemo zdravju škodljivim navadam in razvadam. To je dobro za naše telo! Človek pa ni le telesno, marveč je tudi duhovno bitje. Sv. Pavel pravi: »… vaše telo [je] tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga« (1 Kor 6, 19). Postno očiščenje telesa naj zato služi tudi duhovnemu prečiščenju in notranji poglobitvi. Prav je, da se v postu od brezskrbnega »pustnega obnašanja« obrnemo k bolj bistvenim stvarem. Da nekaj več svojega časa posvetimo Bogu. Z molitvijo, pa morda tudi s tem, da smo bolj dovzetni za mnoge ljudi okrog nas, ki so v telesni, duhovni, materialni stiski in potrebujejo sočutja, razumevanja in še kake druge pomoči. Da se spomnimo na besede: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25, 41). Prijaznost do ljudi okrog nas, dovzetnost za bolečino bližnjega, sposobnost, da jo opazimo in se ob njej ustavimo in jo blažimo, nas bliža sočloveku in prek njega Bogu. Saj je temelj krščanske vere preprosta, nezapletena ljubezen do bližnjega. V postnem času jo poskusimo, malo bolj in z nekoliko več pozornosti kakor običajno, udejanjati v vsakodnevnem življenju. To bo v dobro nam in naši okolici in bo vsebinsko bogata in dobra priprava na praznovanje velike noči.
Tomaž Krajnc
Nekaj misli iz pridige
pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na drugo postno nedeljo:
Ob današnji Božji besedi se osredotočimo na pismo, ki ga je napisal papež Frančišek, ko je 8. decembra razglasil Jožefovo leto. Želi namreč, da se priporočimo svetemu Jožefu, ki je oče v usmiljenju, nežnosti, poslušanju, pogumu in v odločitvah, da bi bil naš priprošnjik in zgled. Del pisma »Z očetovskim srcem« se namreč lepo povezuje in dopolnjuje z današnjim evangelijem. Ko doživijo na gori Tabor Božjo bližino, žar, veselje in radost, reče Oče apostolom: »Ta je moj ljubljeni sin, njega poslušajte.« Kako poslušamo Jezusa, kako naj mu prisluhnemo? Gotovo najprej v molitvi, in sicer tako, da najprej utihnemo, prisluhnemo in pustimo, da nas Bog sam nagovori. Prisluhnimo pa mu lahko še na mnoge druge načine: po zakramentih, sveti maši, spovedi. V vseh teh trenutkih doživimo Boga, ki ni neko strašilo, ne moralizira in ne očita, ampak prihaja z nežnostjo, dobroto, usmiljenjem. Prihaja tudi v trenutkih, ko smo krhki. Prav tu nam papež postavlja za zgled svetega Jožefa. Zares verovati pomeni, da nam Bog govori tudi po stiski, težkih odločitvah, v trenutku greha, trpljenja, neodločenosti, v trenutkih, ko se zdi, da je tema prekrila vse bivanje
Verovati kot Jožef, ki je zaupal v stiski: ni vedel, kaj naj stori z Marijo, ni še vedel, da je spočela od Svetega Duha, ima človeške načrte, in bi jo odslovil, pa mu angel sporoči drugačen načrt, kakšna je njegova in Marijina vloga v odrešenjski zgodovini. Prisluhnimo Bogu, ki nam govori tudi po naši šibkosti. Prisluhnimo Bogu, ki nam govori po naših bližnjih, prijateljih, ženi, možu, starših, starih starših, sosedih, sodelavcih, ne glede na to, kakšni so. Vsi smo Božji otroci, zato se potrudimo ter se poslušajmo in pogovarjajmo med seboj. Pogovor ustvarja bližino in zaupanje, z njim rešujemo probleme. V ta pogovor pa vključimo tudi Boga in mu prisluhnimo, saj se bodo tako marsikatere stvari hitreje rešile. V tem, kako prisluhniti Bogu, ki mu je v sanjah spregovoril po angelu, nam je čudovit zgled prav sveti Jožef. Papež v pismu omenja štiri dogodke, kako je znal Jožef res prisluhniti: najprej angelu v sanjah, ko spozna, da je Marija noseča. Že se je pogajal z mislijo, da jo bo odslovil, naskrivaj, da ne bodo govorili. Pa pride angel in mu sporoči: Marija je spočela od Svetega Duha, ne boj se je vzeti k sebi. In Jožef nič ne okleva in ni preračunljiv. Naslednji korak je beg v Egipt. Herod streže Jezusu po življenju in Jožef je zopet v sanjah opomnjen, naj beži v Egipt. Jožef zopet ne pomišlja; papež poudari, da je v hipu šel in se brez omahovanja odločil, da zbežijo v Egipt. Ko se je treba vrniti, mu zopet angel sporoči: vrni se nazaj, ni več nevarnosti. In četrtič, ko gre nazaj proti Judeji, mu reče, naj se vrnejo v Galilejo, ker je v Judeji še vedno nevarno. Vse te odločitve sprejme Jožef brez omahovanja ali preračunljivosti. Odloči se, ker je to Božja volja. Ob tem, ko posluša angela, Boga, vedno bolj spoznava, da je njegovo poslanstvo v zgodovini odrešenja to, da prisluhne Bogu in uresniči Božjo voljo. Tako kot so bili apostoli povabljeni, da prisluhnejo Jezusu, tako kot je sveti Jožef prisluhnil Bogu, ki mu je govoril po angelu, smo tudi mi povabljeni, da prisluhnemo Svetemu Duhu, da nas razsvetli, da bomo znali razločevati stvari in svoj pogled usmeriti v bistveno. Prisluhnimo Jezusu tako kot sveti Jožef; naj bo naš priprošnjik in zgled.GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 7. 3.: 3. postna nedelja
• Ponedeljek, 8. 3.: sv. Janez od Boga, redovni ustanovitelj
• Torek, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica
• Sreda, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije
• Četrtek, 11. 3.: sv. Benedikt, škof
• Petek, 12. 3.: sv. Inocenc I., papež, gregorjevo
• Sobota, 13. 3.: sv. Evfrazija, mučenka
• Nedelja, 14. 3.: 4. postna nedelja
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
na postne nedelje 16.00:
7. 3.: škof Franc Šuštar
14. 3.: škof Anton Jamnik
21. 3.: škof Franc Šuštar
Lepo vabljeni!
DELAVNIKI:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:
6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.
Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.
Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen
način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar