sobota, 27. februar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 2. 2021-7. 3. 2021

2. POSTNA NEDELJA

V obdobju svetovne finančne krize 2008-2012 je bilo zaukazano varčeva­nje; uzakonili so fiskalno pravilo in zaostrili pogoje posojil. Posledice sedanje »korona krize« drža ve rešujejo ravno nasprotno z metanjem denarja iz helikopterja, kot je obna­šanje finančnih ustanov slikovito opisal neki eko­nomist. Finančni krč je za­menjalo finančno obilje. Post je v zatajevanju, v odpovedo­vanju želji po moči, ugodju in časti. Tako je z zlom obračunal Jezus. Tu ni kaj dodati. Toda ob slovesu od sv. Petra je prvaku apostolov postavil le eno vprašanje: ali ga ljubi. Nobenih navodil torej. S tem je Petru dal pro­ste roke. V zavezi ljubezni je v njem prebudil nesluteno ustvarjalnost, da je kljub preganjanju v soočenju s prvimi herezijami začel prečiščeva­ti dogmatični in moralni nauk ter postavljati obrise prvih cerkvenih struktur.

Temeljnega smisla posta ni mogoče in ni treba spreminjati. Je pa mogoče obrniti zaporedje, in to iz psiholoških razlogov. Namesto da bi se predno­stno z zatajevanjem osvobajali gre­šnih vezi, naj postane naša prioriteta zagon ustvarjalnosti. Podobno kot je v krizi bolje vlagati v razvoj in aktivacijo gospodarskih in družbe­nih potencialov kot varče­vati in življenje ustaviti.

Bog nas je obdaril s talenti in nam v družbi in Cerkvi namenil do­ločeno poslanstvo. To je torej post, da s talenti, ob asistenci Božje milosti, ustvarjamo in sodelujemo. Ustvar­jalna volja, ki zahteva načrtnost in doslednost, bo sama od sebe priklica­la tudi potrebo po zatajevanju. Posre­dno bo odpadla potreba, da bi zaradi praznine v duši kar naprej odpirali hladilnik in zapravljali čas na druž­benih omrežjih. Zavzeta ustvarjal­nost predpostavlja askezo, izbiro in odpoved vsemu, kar jo hromi.

Milan Knep

V letošnji postni čas smo že vsto­pili, torej smo v času, v katerem nas Cerkev vabi k postnemu ži­vljenju kot pripravi na veliko noč. Za praznike, ko je zapovedan stro­gi post, imamo postno postavo, ki natančno določa, čemu se moramo odpovedati pri hrani. V celotnem postnem času pa gre še za več, na kar lahko pomislimo ob postni odpovedi. Kakšen je sploh smi­sel posta? Ob začetku svojega jav­nega delovanja je Jezus v shodnici rekel, da ga je Gospod poslal, da oznani blagovest ubogim, da jetni­kom prinese oproščenje in slepim vid, da zatirane pusti na svobodo in oznani Božje usmiljenje (prim. Lk 4, 16-19). Veliko teh Jezusovih besed govori o osvoboditvi. Tudi post je oblika osvoboditve. Ni ne­kaj, kar storimo zato, ker Bog in Cerkev terjata od nas in nas s tem delata nesvobodne, post je za našo osvoboditev. Od česa? Od tega, kar nujno potrebujemo za življenje? Bi rekel, da ne. Ali od tega, brez česar bi tudi lahko bili? Najbrž lahko pri­trdimo. Osvoboditev od delovanja in obnašanja, ki je v škodo nam in drugim? Mislim, da tudi temu lah­ko pritrdimo. Papež Frančišek je v letih 2015 in 2020 nagovoril svet z dvema okrožnicama: Hvaljen, moj Gospod in Vsi smo bratje. V obeh nas kliče k spremembi našega de­lovanja in obnašanja. Svetovne in lokalne voditelje, politike, vsakega od nas. Osvetli nam svet, kakšen je v luči okoljske krize, krize vrednot in svetovnega gospodarstva, bole­čega nasprotja med revščino in tr­pljenjem mnogih ter brezbrižno­stjo in bogastvom drugih. Lahko bi rekli, da kliče k trajnemu postu celotnega sveta. Ni lahko spreme­niti svojih navad. A ravno to terja post. Vedno, ne samo v postnem času. Za osvoboditev. Le tako bo ča­robna beseda »trajnostno« uresni­čljiva. Postni čas pa je primeren za prvi korak.

Tone Lesnik

Nekaj misli iz pridige gospoda nad­škofa na prvo postno nedeljo: Pred nami je štirideset dni zave­stne in poglobljene priprave na praznik velike noči. Postni čas ne more biti nekaj naključnega, kar se mi zgodi ali pa se mi ne zgodi. Kot da je vseeno. Za postni čas se odlo­čim. Vanj vstopim dejavno in ga tako tudi živim. Samo na ta način me pripravlja na pristno doživetje velikega tedna in velike noči. Duh je Jezusa takoj za tem, ko so se pri krstu nad njim odprla nebesa in se je zaslišal Očetov glas, odvedel v puščavo. 

Puščava je kraj pre­izkušnje že sama po sebi. Je prostor bistvenega, kjer je človek oropan vsega, kar ga postavi v resničnost odnosa do samega sebe in do dru­gega. Vse materialno se v trenutku skrči samo na potrebno za preži­vetje. Nič več ni pomembno, kako mehka je pernica, kdaj je bil pečen kruh, ki ga jem, koliko kalorij ima tablica čokolade in s kakšnim av­tomobilom bom kazal svojo uspe­šnost. Tudi ni pomembno, kako visoko sem priplezal na družbeni lestvici, kakšno obleko nosim, s kom se družijo moji otroci in še naj­manj, kam bomo šli to poletje na počitnice. 

Puščava vse to mimogre­de, brez posebnih obredov in brez velikih sklepov naredi za odvečno, za nepomembno. Puščava je kraj preizkušnje, je topilna peč človeka, topilna peč njegove duše. Se bo pre­čistil v zlato, ali bo od njega ostala samo žlindra?

Jezusov spopad s hudobnim du­hom se ni omejil samo na štirideset dni v puščavi. Potekal je tudi po­tem, Jezus v svojem zemeljskem ži­vljenju satana ni premagal enkrat za vselej. Pa tudi satan ni nikoli premagal Jezusa. Kot da bi Jezus šel v puščavo, da bi z nami delil naš boj s satanom in njegovim zapeljeva­njem. Čeprav je Jezus močnejši, želi ta boj izbojevati z nami in v nas, v naših slabostih in po naših slabo­stih. Dokončna zmaga se je zgodila na križu, v absolutni ljubezni. 

Prav takšen Jezus, preizkušen v puščavi in podvržen skušnjavam, nam je lahko v veliko pomoč pri postnemu prizadevanju. Če bomo svoj post vzeli zares, bomo neizpro­sno doživeli puščavo. Ne puščavo peska in kamna, puščavo razbelje­nega sonca in ledenih noči, pač pa puščavo satanovega divjanja, pa tudi puščavo Očetove bližine po angelih, če se bomo znali nasloni­ti na njegovo besedo in živeti iz nje.

V sredo, 3. 3., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svete­mu Jožefu.

V četrtek, 4. 3., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsve­tejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

V petek, 5. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Src Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

V petek, 5. 3., bodo križev pot po večerni sveti maši pripravili člani ŽPS. Lepo vabljeni!

V soboto, 6. 3., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posveti­tev Srcu Marijinemu.

   Nedelja, 28. 2.: 2. postna nedelja

   Ponedeljek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof

   Torek, 2. 3.: sv. Neža Praška, klarisa, opatinja

   Sreda, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica

  Četrtek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič

   Petek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec, prvi petek

   Sobota, 6. 3.: sv. Koleta (Nika), redovnica, prva sobota

   Nedelja, 7. 3.: 3. postna nedelja

na postne nedelje ob 16.00:

28. 2.: škof Anton Jamnik

7. 3.: škof Franc Šuštar

14. 3.: škof Anton Jamnik

21. 3.: škof Franc Šuštar

Lepo vabljeni!

 

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: ma­ska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.

Prosimo vas tudi, da upoštevate navodi­la redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodeluje­mo pri svetih mašah.


  • DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
  • OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH  tudi ob 16.00
  • CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:
  • 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
  • NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:
  • 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

  • 8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
  • 18.00: rožni venec

NEDELJA

  • 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

PRVI PETEK

PRVA SOBOTA

  • 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.