2. POSTNA NEDELJA
V obdobju svetovne finančne krize 2008-2012 je
bilo zaukazano varčevanje; uzakonili so fiskalno pravilo in zaostrili pogoje
posojil. Posledice sedanje »korona krize« drža ve rešujejo ravno nasprotno z
metanjem denarja iz helikopterja, kot je obnašanje finančnih ustanov slikovito
opisal neki ekonomist. Finančni krč je zamenjalo finančno obilje. Post je v
zatajevanju, v odpovedovanju želji po moči, ugodju in časti. Tako je z zlom
obračunal Jezus. Tu ni kaj dodati. Toda ob slovesu od sv. Petra je prvaku
apostolov postavil le eno vprašanje: ali ga ljubi. Nobenih navodil torej. S tem
je Petru dal proste roke. V zavezi ljubezni je v njem prebudil nesluteno
ustvarjalnost, da je kljub preganjanju v soočenju s prvimi herezijami začel
prečiščevati dogmatični in moralni nauk ter postavljati obrise prvih cerkvenih
struktur.
Temeljnega smisla posta ni mogoče in ni treba spreminjati. Je pa mogoče obrniti zaporedje, in to iz psiholoških razlogov. Namesto da bi se prednostno z zatajevanjem osvobajali grešnih vezi, naj postane naša prioriteta zagon ustvarjalnosti. Podobno kot je v krizi bolje vlagati v razvoj in aktivacijo gospodarskih in družbenih potencialov kot varčevati in življenje ustaviti.
Bog nas je obdaril s talenti in nam v družbi in Cerkvi namenil določeno poslanstvo. To je torej post, da s talenti, ob asistenci Božje milosti, ustvarjamo in sodelujemo. Ustvarjalna volja, ki zahteva načrtnost in doslednost, bo sama od sebe priklicala tudi potrebo po zatajevanju. Posredno bo odpadla potreba, da bi zaradi praznine v duši kar naprej odpirali hladilnik in zapravljali čas na družbenih omrežjih. Zavzeta ustvarjalnost predpostavlja askezo, izbiro in odpoved vsemu, kar jo hromi.
Milan Knep
V letošnji postni čas smo že vstopili, torej smo v času, v katerem nas Cerkev vabi k postnemu življenju kot pripravi na veliko noč. Za praznike, ko je zapovedan strogi post, imamo postno postavo, ki natančno določa, čemu se moramo odpovedati pri hrani. V celotnem postnem času pa gre še za več, na kar lahko pomislimo ob postni odpovedi. Kakšen je sploh smisel posta? Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezus v shodnici rekel, da ga je Gospod poslal, da oznani blagovest ubogim, da jetnikom prinese oproščenje in slepim vid, da zatirane pusti na svobodo in oznani Božje usmiljenje (prim. Lk 4, 16-19). Veliko teh Jezusovih besed govori o osvoboditvi. Tudi post je oblika osvoboditve. Ni nekaj, kar storimo zato, ker Bog in Cerkev terjata od nas in nas s tem delata nesvobodne, post je za našo osvoboditev. Od česa? Od tega, kar nujno potrebujemo za življenje? Bi rekel, da ne. Ali od tega, brez česar bi tudi lahko bili? Najbrž lahko pritrdimo. Osvoboditev od delovanja in obnašanja, ki je v škodo nam in drugim? Mislim, da tudi temu lahko pritrdimo. Papež Frančišek je v letih 2015 in 2020 nagovoril svet z dvema okrožnicama: Hvaljen, moj Gospod in Vsi smo bratje. V obeh nas kliče k spremembi našega delovanja in obnašanja. Svetovne in lokalne voditelje, politike, vsakega od nas. Osvetli nam svet, kakšen je v luči okoljske krize, krize vrednot in svetovnega gospodarstva, bolečega nasprotja med revščino in trpljenjem mnogih ter brezbrižnostjo in bogastvom drugih. Lahko bi rekli, da kliče k trajnemu postu celotnega sveta. Ni lahko spremeniti svojih navad. A ravno to terja post. Vedno, ne samo v postnem času. Za osvoboditev. Le tako bo čarobna beseda »trajnostno« uresničljiva. Postni čas pa je primeren za prvi korak.
Tone Lesnik
Nekaj misli iz pridige gospoda nadškofa na prvo postno nedeljo: Pred nami je štirideset dni zavestne in poglobljene priprave na praznik velike noči. Postni čas ne more biti nekaj naključnega, kar se mi zgodi ali pa se mi ne zgodi. Kot da je vseeno. Za postni čas se odločim. Vanj vstopim dejavno in ga tako tudi živim. Samo na ta način me pripravlja na pristno doživetje velikega tedna in velike noči. Duh je Jezusa takoj za tem, ko so se pri krstu nad njim odprla nebesa in se je zaslišal Očetov glas, odvedel v puščavo.
Puščava je kraj preizkušnje že sama po sebi. Je prostor bistvenega, kjer je človek oropan vsega, kar ga postavi v resničnost odnosa do samega sebe in do drugega. Vse materialno se v trenutku skrči samo na potrebno za preživetje. Nič več ni pomembno, kako mehka je pernica, kdaj je bil pečen kruh, ki ga jem, koliko kalorij ima tablica čokolade in s kakšnim avtomobilom bom kazal svojo uspešnost. Tudi ni pomembno, kako visoko sem priplezal na družbeni lestvici, kakšno obleko nosim, s kom se družijo moji otroci in še najmanj, kam bomo šli to poletje na počitnice.
Puščava vse to mimogrede, brez posebnih obredov in brez velikih sklepov naredi za odvečno, za nepomembno. Puščava je kraj preizkušnje, je topilna peč človeka, topilna peč njegove duše. Se bo prečistil v zlato, ali bo od njega ostala samo žlindra?
Jezusov spopad s hudobnim duhom se ni omejil samo na štirideset dni v puščavi. Potekal je tudi potem, Jezus v svojem zemeljskem življenju satana ni premagal enkrat za vselej. Pa tudi satan ni nikoli premagal Jezusa. Kot da bi Jezus šel v puščavo, da bi z nami delil naš boj s satanom in njegovim zapeljevanjem. Čeprav je Jezus močnejši, želi ta boj izbojevati z nami in v nas, v naših slabostih in po naših slabostih. Dokončna zmaga se je zgodila na križu, v absolutni ljubezni.
Prav takšen Jezus, preizkušen v puščavi in podvržen skušnjavam, nam je lahko v veliko pomoč pri postnemu prizadevanju. Če bomo svoj post vzeli zares, bomo neizprosno doživeli puščavo. Ne puščavo peska in kamna, puščavo razbeljenega sonca in ledenih noči, pač pa puščavo satanovega divjanja, pa tudi puščavo Očetove bližine po angelih, če se bomo znali nasloniti na njegovo besedo in živeti iz nje.
• V sredo, 3. 3., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
• V četrtek, 4. 3., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 5. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Src Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V petek, 5. 3., bodo križev pot po večerni sveti maši pripravili člani ŽPS. Lepo vabljeni!
• V soboto, 6. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 28. 2.: 2. postna nedelja
• Ponedeljek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof
• Torek, 2. 3.: sv. Neža Praška, klarisa, opatinja
• Sreda, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica
• Četrtek, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič
• Petek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec, prvi petek
• Sobota, 6. 3.: sv. Koleta (Nika), redovnica, prva sobota
• Nedelja, 7. 3.: 3. postna nedelja
28. 2.: škof Anton Jamnik
7. 3.: škof Franc Šuštar
14. 3.: škof Anton Jamnik
21. 3.: škof Franc Šuštar
Lepo vabljeni!
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.
Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.
Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
- DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
- OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
- CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:
- 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
- NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:
- 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
- 8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
- 18.00: rožni venec
NEDELJA
- 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
- Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
- 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
- 15.00: ura Božjega usmiljenja
- 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar