5. POSTNA NEDELJA, TIHA NEDELJA
Naslovili bi jo kvečjemu na svoje starše; še bolj pa na svoje dedke in babice. V enem letu od razglasitve epidemije pa so mladi na sebi neposredno občutili mnogo doslej nezamisljivih stvari. Sedaj izkustveno vedo, da se lahko komur koli, vsakemu izmed njih kadar koli zgodi kar koli.
Omejitve jih postavljajo v okvire, ko ni mogoče narediti niti najbolj samoumevne geste – povabiti prijatelja na kavo. »Zdaj je moja duša vznemirjena,« bi ponovili za Jezusom. A še najmanj zaradi kave, ki si je ne morejo privoščiti v družbi vrstnikov. Ta je le metafora za signale, katerih nevarnosti ne more nihče natančno oceniti in ne jasno predvideti nadaljevanja.
Zato sledi logično vprašanje, prav takšno, kot je spreletelo Jezusa, ko je hotel prositi Očeta, naj ga reši iz ure temine. Nihče od mladih, pa tudi nihče drug, ne more izstopiti iz te čudne ure. Kako potem vsaj ublažiti njeno stresnost in depresivnost? Najprej je pri roki zaslon mobilnega telefona.
Kdor ne verjame, da je to najslabša rešitev, naj si ogleda dokumentarec Jeffa Orlowskega Social Dilemma, žvižgača, ki ve, za kaj gre, saj je v Silicijevi dolini soustvarjal algoritemska omrežja.
Vsaj nekateri bodo našli terapevta ali poskrbeli za sprotno regeneracijo svojih psihofizičnih moči. A resnično nov pogled, nova moč in razumevanje pridejo po angelu, ki je v uri preizkušnje krepčal tudi Jezusa.
Milan Knep
ŽUPNIKOVA BESEDA
Cvetna nedelja in praznovanje velikega tedna. Zaradi razmer, ki še vedno niso dobre, se moramo sproti odločati, kako bomo praznovali letošnje velikonočne praznike. Prosim vas, da zato pozorno prisluhnete tudi oznanilom pri nedeljskih svetih mašah in se obvestite med seboj. Obljubljeno je, da bodo oljke na voljo in jih boste lahko kupili pravočasno. Prosim vas, bodite pošteni in
smrt greha in življenje kreposti, pravi sv. Peter Krizolog, biti mora prostovoljen, ne pa obveznost postave. V okolju, v katerem sem odraščal, so mi post predstavili predvsem kot dolžnost, ki jo je treba za vsako ceno izpolniti in čim bolj se bom trudil in ob tem »trpel«, bolj bo učinkovit. Nihče mi sicer ni rekel, da Bog to izrecno zahteva, prepričani pa smo bili, da nas Bog nadzoruje in da neposlušne kaznuje. Vsekakor je bil to velik izziv svobodnemu odločanju in resen preizkus vere v Božjo ljubezen in usmiljenje. V enem izmed postnih hvalospevov se Cerkev zahvaljuje Bogu, ker »svojim vernim določa poseben čas milosti, da bi si znova očistili srca, se osvobodili samoljubja in si sredi skrbi za minljive stvari bolj prizadevali za to, kar je večno«. To je torej pravo bistvo posta. Bog nam pošilja poseben čas milosti, da bi nam pomagal poglobiti vero vanj, ne pa da bi preizkušal naše sposobnosti po odrekanju in mrtvičenju naših teles. Prav tako post zagotovo ni sredstvo za dokazovanje moje ubogljivosti in pravičnosti, ker bi že najmanjši uspeh mojih naporov kaj hitro pospešil rast korenine zla, to je napuha. Pri bogoslužjih pogosto poslušamo Božjo besedo, ki nam oznanja, da nam prav vera izprosi čudeže in nas napravlja za resnične Božje otroke. Sv. Peter Krizolog razlaga, da »so trije temelji, na katerih stoji vera, se dviga pobožnost in sloni krepost: molitev, post in usmiljenje. Kar molitev prosi, doseže post, prejme usmiljenje. Če se postiš, pa usiha tvoje usmiljenje, vedi, da usiha tvoja njiva.« Usmiljenje je tipična Božja lastnost, lastnost Božjih otrok, bratov in sester Jezusa Kristusa, ki je poosebljena ljubezen. Zato si je v postu treba najprej prizadevati, da bi bili usmiljeni, da bi ljubili svoje bližnje, česar pa brez Božje pomoči nikoli ne bo mogoče doseči. Izkoristimo torej vsa sredstva, ki jih imamo na voljo, da se približamo izviru ljubezni in prejmemo duha vere in usmiljenja. Bog je že storil vse potrebno, dal nam je poseben čas milosti, postni čas. Cerkev nas po svojih svetnikih uči, da je post učinkovito sredstvo za krepitev naše vere, nikakor pa ni namenjen samemu sebi in v nobenem primeru ne more nadomestiti usmiljenja in ljubezni do bližnjih. Evangelist Matej ostro graja farizeje in jim očita, da so hinavci, »ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti« (Mt 23,23). Odpoved tobaku ali alkoholu ali kaki drugi razvadi je brez dvoma koristna za naše telo in nam je izdatna pomoč na poti spreobrnjenja, vendar pravega posta brez molitve in usmiljenja ni. Jože Lun
BESEDA NAŠIH PASTIRJEV
Nekaj misli iz pridige pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na četrto postno nedeljo: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem zveličal.« To sporočilo Nikodemu je tudi za nas sporočilo upanja in veselja. Bog je svet tako ljubil! Ne da bi človeka sodil, ampak da bi vsakdo, ki išče Boga in vanj veruje, ki se trudi za dobro in lepo življenje, imel večno življenje, da ne bi bil pogubljen, uničen. Ni namen Boga, da bi sodil človeka. Božje usmiljenje je veliko močnejše, trdnejše, absolutno brezpogojno. Brezpogojna ljubezen presega celo vse, kar se lahko najslabšega v življenju zgodi. Bog nikogar ne želi soditi, izključevati ali kakorkoli obsojati, ampak daje njegovi svobodi možnost, da začne znova, da naredi nov korak v njegovo bližino. V njegovi bližini, Jezusovi bližini, pa postanemo močnejši, drugačni, predvsem pa z globoko vero in zavestjo v sebi, da smo ljubljeni. Sveti Jožef je čudovit zgled, saj odgovori kot mož vere na Božji klic, čeprav v Svetem pismu nič ne spregovori. Tiho je, posluša in se odloča. Tokrat bi rad posebej poudaril dva vidika iz papeževega pisma Z očetovim srcem: da je Jožef oče v sprejemanju in oče v ustvarjalnem pogumu. Oče v sprejemanju pomeni, da je priprošnjik in vzornik vsem nam, da bi znali sprejemati to, kar nam Bog podarja. Velikokrat je to zelo drugačno od naših načrtov, od naših pričakovanj. Tudi sveti Jožef ni načrtoval poroke na tak način, kot se je potem zgodilo, mislil je, da bo imel običajno družino kot vsi drugi. Zato je hotel Marijo odsloviti, a raje prisluhne Bogu, ki mu spregovori po angelu. In to je odločilno: v najtežjih odločitvah, ko ne vemo, kaj bi, prisluhniti Gospodu. Ko Jožef prisluhne Gospodu, brez težav sprejme k sebi Marijo in nič več ne okleva. Tudi potem, ko je na begu v Egipt in ko se je treba vrniti nazaj, sprejme situacijo. Vendar ni bilo nobeno dejanje enostavno. Poleg tega, da je sveti Jožef oče in priprošnjik v sprejemanju, je tudi oče ustvarjalnega poguma. Ko je spoznal, da se stvari odvijajo drugače, predvsem pa, ko se je dal poučiti angelu, kaj naj stori, je imel pogum, da se odloči, sprejme in stori to, kar Bog od njega pričakuje, brez oklevanja ali preračunljivosti. Ustvarjalni pogum pomeni, da se odločimo in stopimo na pot, ko spoznamo, da je nekaj treba narediti. Zato nas postni čas vabi k pokori, molitvi in dobrim delom, konkretnim dejanjem, kajti konkretna dejanja štejejo. Takrat gre človek iz svojega ega, jaza in opazi, da morda kdo potrebuje njegovo pomoč. Ustvarjalni pogum pomeni, da se zavedamo Božjega delovanja, zato je močno povezan z vero. Ni vse odvisno od mene: ko sprejemam to, kar mi Bog podarja, in ko se odločam, Bog deluje po meni; Božji dar je, milost je, da lahko to storim. Zato bodimo hvaležni za dar vere, sveti Jožef pa naj bo naš priprošnjik in vzornik. Radi se mu priporočajmo in molimo, da bi bili tudi mi po njegovem zgledu angeli varuhi drug drugemu, da bi opazili ljudi in naredili nekaj konkretnega.
• Nedelja, 21. 3.: 5. postna, tiha nedelja
• Ponedeljek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica
• Torek, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij iz Mongroveja, škof
• Sreda, 24. 3.: sv. Katarina Švedska, redovnica
• Četrtek, 25. 3.: Marijino oznanjenje, slovesni praznik
• Petek, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka
• Sobota, 27. 3.: sv. Peregrin, redovnik
• Nedelja, 28. 3.: CVETNA NEDELJA
POSTNI GOVOR V STOLNICI
21. 3. ob 16.00: škof dr. Franc Šuštar
Lepo vabljeni!
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.
Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.
Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIM PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar