4. POSTNA NEDELJA
Neznani avtor Druge kroniške knjige potrt v duši ugotavlja, da izvoljeno ljudstvo Izrael kopiči nezvestobe, posnema gnusobe sosednjih narodov, oskrunja tempelj, zasramuje preroke in zasmehuje Božje opomine. Vse to zlo ne spodkopava le javne in osebne morale, ampak nekaj bolj temeljnega, človekovo bitno naravnanost na Boga na eni strani in Božje približevanje človeku na drugi. Vladimir Solovjov (1853-1900), največji ruski filozof, v svojih spisih pokaže, da je zbliževanje Boga in človeka prvorazredna eksistencialna tema, zato zadeva vse, preproste in izobražene, verne in neverne. Do svojega 25. leta, ko se iz Londona vrne v Rusijo in se začne družiti z Dostojevskim, uspe predelati vso dotedanjo zahodno filozofijo, mistiko, gnozo in azijske religije. Po vsem tem pride do prelomnega spoznanja, da je človek v svoji najgloblji biti naravnan na preseganje fizičnega sveta in svoje telesne omejenosti. Z druge strani pa ustvarjeni svet kaže na neprekinjeno Božje povnanjenje. Bog že s tem, ko svet ustvari, nazorno pokaže, da želi biti blizu vsemu, kar je ustvaril, in se razodevati človeku, ki je krona stvarstva. Ta resničnost je vsakemu človeku nekaj notranjega in vsaj do neke mere razumljivega. Gnusobe, ki jih biča Kroniška knjiga, so potemtakem nemoralne zato, ker človeku zameglijo hrepenenje po samopreseganju in njegov interes skrčijo na tvarne vrednote, ki mu izpraznijo dušo in ga naredijo negotovega. Obenem pa gnusobe med Boga in človeka postavijo bariere, ki ovirajo zedinjenje božjega in človeškega. Postni čas nas bo notranje poživil, če se bo sprostilo naše dviganje k Bogu in Božje spuščanje k nam.
Milan Knep
Nekaj misli iz pridige pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja na tretjo postno nedeljo:
Ob koncu današnjega evangelija je bilo rečeno: »Mnogi so začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal.« Prav to je cilj Jezusovih besed in dejanj da bi verovali vanj in imeli večno življenje. Na vse mogoče načine si Jezus prizadeva, da bi se ljudem odprle oči in bi ga spoznali. Tako ga danes srečamo pri znanem in morda zanj nenavadnem dogodku: očiščenje templja. Jezusa je prevzela velika ljubezen do nebeškega Očeta in do vernikov, zato je v tej ljubezni in zavzetosti z bičem in ostro besedo očistil tempelj in tempeljsko ploščad vseh nevrednih stvari.
Kaj to pomeni za nas? Mi, ki smo bili krščeni v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja in s tem povzdignjeni v templje Svetega Duha, smo dovzetni za vse mogoče stvari, ki v ta tempelj ne sodijo. Zato potrebujemo stalno očiščevanje in presojanje, kaj spada v ta naš tempelj in kaj ne. Današnji evangelij nam pri tem lahko veliko pomaga. Na naši tržnici življenja so mnoge ustaljene navade, ob katerih se čutimo nemočne, da bi kaj spremenili. S svojimi močmi in svojimi dobrimi sklepi ostajamo anemični in se nikamor ne premaknemo; lahko le tarnamo, se pritožujemo nad seboj, nad svojimi bližnjimi in nad družbo. Zato potrebujemo Jezusa, ki nam podarja veliko pripomočkov, da bi se prav odločali in tudi ukrepali. To so: postni čas z mnogimi pobožnostmi in pobudami; Božja beseda, Jezusova znamenja in čudeži, aktualni tudi v današnjem času; Božje in cerkvene zapovedi ter življenje v cerkvenem občestvu; preizkušnja epidemije in naš odgovor vere ter pobuda papeža Frančiška, da bi letos obhajali leto svetega Jožefa in leto družine. Pri vsem tem je cilj vera in »Biti v Očetovi hiši«. Morda se zaustavimo nekoliko pri pobudi papeža Frančiška, ko nam postavlja pred oči in v razmislek podobo svetega Jožefa v svojem apostolskem pismu »Z očetovskim srcem«. Sveti Jožef je pred nami kot zgled človeka, ki je živel svojo gorečnost za Gospoda. Iz njegovega življenja in delovanja vidimo, da je imel jasna merila, kako je spoštoval vse, kar je bilo rečeno v Gospodovi postavi. V središču te postave je prav gotovo deset zapovedi, ki smo jih danes slišali v prvem berilu. Tukaj smo si lahko zelo blizu s sv. Jožefom, da se oziramo na njegov zgled in ga prosimo pomoči. V odrešenjsko delo je bil na poseben način povabljen. Ni razumel vsega in je moral marsikaj spremeniti v svojih načrtih, da je lahko vedno odgovoril na Božjo pobudo v veri in zaupanju. Prežet je bil z Božjo besedo in tudi Božjo miselnostjo, da je lahko slišal Božjo besedo in nanjo tudi odgovoril. Ni on določal pot odrešenjske zgodovine ob Mariji in Jezusu, pač pa je bil poslušen in potem odločen izvrševalec Božjih pobud. Prosimo zato svetega Jožefa, naj nam pomaga izpolnjevati Božje zapovedi ter očiščevati in ohranjati čist naš tempelj Svetega Duha.
Freska na oboku glavne ladje
podobe angelov
Apostole, umeščene v niše med okna, »obdajajo« različne angelske podobe. Okna imajo naslikane kamnite okvirje, ki so proti dnu baročno oblikovani z volutami (okrasnimi elementi v obliki spirale ali polža), na vrhu katerih sedijo puti s po dvema paroma kril (namesto rok in nog). Nad okni so v obok vrezane svodne kape (trikotni zaključki), ki jih v vogalih krasijo angelske glavice, v sredini pa v školjčnih lupinah sedijo angeli z različnim cvetjem, ki simbolizira čistost, ljubezen in mučeništvo. Angeli na severni strani držijo lilijo in vrtnico, venec belih in modrih rož, tulipan in pisano cvetje, na južni pa palmovo vejo, lilijo, pisan venec in bele ter rdeče vrtnice.
Lilija je v krščanski liturgiji najbolj pogost in znan simbol za čistost, nedolžnost, deviškost, zato je bila v zgodnji krščanski umetnosti simbol svetih devic, kasneje pa je postala nekakšen atribut Device Marije oz. nadangela Gabrijela. Tudi mnogi svetniki, znani po svoji čistosti, so upodobljeni z njo. Vrtnica je bila za Rimljane podoba zmage, ponosa in ljubezni, v krščanski tradiciji pa je rdeča vrtnica znak trpljenja in mučeništva, bela pa nadnaravne čistosti. Podobno kot vrtnica (in lovor) je bila tudi palma pri Rimljanih simbol posvetne zmage, v krščanstvu pa palmova veja spominja na zmago mučencev nad trpljenjem in smrtjo.
Zato ni čudno, da jo mučenci držijo kot svoj atribut; celo Jezus se pojavlja z njo v roki, saj je premagal greh in smrt. Tulipan so v njegovi domovini Perziji slavili kot podobo lepote, ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega hrepenenja. Visokorasla cvetlica, ki na vitkem steblu dviga cvet k soncu, je podoba zaljubljenca, ki dviguje lice k soncu svoje ljubezni. V krščanski ikonografiji pa je podoba Božje ljubezni, ki dviga razprti cvet k soncu in ga zapre ob sončnem zahodu.
Tridnevnica v čast svetemu Jožefu bo od torka do četrtka. Te dni bomo ob 8.30 pred Najsvetejšim opravili kratko molitev in zmolili litanije v čast svetemu Jožefu. Lepo vabljeni!
V petek, 19. 3., bomo obhajali slovesni praznik sv. Jožefa. Svete maše bodo po prazničnem redu, ob 9.00 bo maševal godovnjak, stolni prošt prelat Jožef Lap. Po maši bodo litanije v čast sv. Jožefu. Obenem začenjamo teden družine.
• Nedelja, 14. 3.: 4. postna, papeška nedelja
• Ponedeljek, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica
• Torek, 16. 3.: b.sl. Danijel Halas, duhovnik, mučenec
• Sreda, 17. 3.: sv. Jedert (Jerica), devica, opatinja
• Četrtek, 18. 3.: sv. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
• Petek, 19. 3.: sv. Jožef, Jezusov rednik, slovesni praznik
• Sobota, 20. 3.: sv. Martin iz Brage, škof
• Nedelja, 21. 3.: 5. postna, tiha nedelja
POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI
na postne nedelje ob 16.00:
14. 3.: škof AntonJamnik
21. 3.: škof Franc Šuštar
Lepo vabljeni!
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna.
Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.
Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.
Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
DELAVNIKI:6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Ni komentarjev:
Objavite komentar