TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 2. 2021-28. 2. 2021

 1. POSTNA NEDELJA

Včasih je treba ploščo obrniti. Tudi ko gre za postni program. Posipanje s pepelom na pepelnično sredo nas zmeraj zmrazi; še posebej besede, da smo prah in da se vanj povrnemo. Sedaj, ko se bojimo tretjega vala okužb zaradi novega seva, nam začenja kljub sproščanju ukrepov sporočilo o minljivosti že presedati. Kajti krhkost svojega zdravja, financ in vsega drugega občutimo na vsakem koraku; vse to je postalo trpka realnost in ne več pedagoško vzbujanje strahu. Če smo tri četrtine leta s strahom poslušali poročila iz domov za ostarele, kar je mladim sporočalo, da so lahko mirni in sproščeni, se sedaj položaj obrača.

Prekinitev fizičnih stikov in druženja ter šola na daljavo je postalo uničujoče najprej za otroke in mlade, vse bolj pa tudi za starše, saj ne vedno, kako naj jim pomagajo. Javnost se ob tem predaja neproduktivni jezi, naj vlada vse, kar se ne sklada z visokimi pričakovanji, nemudoma uredi, mladim pa zagotovi takojšen dostop do terapevtov in psihiatrov.

Nervoze in nemoči nas ne more odrešiti nobena vlada, pa tudi ne bruseljska finančna injekcija za pokoronsko obnovo. Če naj se razburjenost in razdražljivost umirita in postaneta znosni, je treba korigirati ne le perspektivo za razumevanje razmer, temveč prestopiti na višjo raven bivanja. O tem govori prvo berilo prve postne nedelje.

Po katastrofi potopa, ko so jih ljudje zares dobili po grbi, je bilo Noetu oznanjeno: »Glej, zavezo sklenem z vami in vašim potomstvom.« Kar z drugo besedo pomeni, naj ne hrepenimo po vrnitvi v minulo normalnost, ko smo se utapljali v plitkem potrošništvu, marveč naj obrnemo pogled navzgor in obnovimo zavezo z Njim, pri katerem je usmiljenje in obilno rešenje.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Sproščanje ukrepov in svete maše. Ves čas, odkar so zopet do­puščene svete maše z ljudstvom, v stolnici mašujemo po normalnem tedenskem in nedeljskem razpore­du. Kljub temu da upoštevamo vse potrebne predpise, pa udeležba pri nobeni sveti maši ne presega do­voljenega števila. Predhodne na­jave niso potrebne, saj je prostora običajno še dovolj, zlasti pri obeh »nedeljskih« mašah ob sobotah (ob 16.00 in 18.30), prav tako pa tudi ob nedeljah ob 16.00 in 18.30, ko je obisk povečini zelo skromen. Zato vas vabim, da se vsi, ki ste zdravi, opogumite in se nam spet pridru­žite, zlasti sedaj, ko je odpravljena omejitev prehoda mej. Naj se vaša priprava na velikonočne praznike začne tudi z rednim obiskom ne­deljskih svetih maš! Lepo vabljeni in dobrodošli.

Križev pot in postni govori.

Lepo vabljeni tudi k pobožnosti križevega pota in postnim nago­vorom naših škofov. Datumi, ure in razpored so objavljeni na zadnji strani. Križev pot bodo v petek, 5. marca, po večerni sveti maši pri­pravili člani ŽPS.

»POMNI ČLOVEK, DA SI PRAH ...«

Gospod, v postnem času nas tudi po pepelu vabiš

k pokori in spreobrnjenju. Kakor ogenj »prenovi« nekaj ali nekoga v pepel, tako naj bi tudi vsak od nas s pokoro postal novi človek. Ta bo delal dobro, se izogibal krivicam, odpravljal napake in postajal vedno popolnejši. Gospod, pomagaj nam, da nam bo uspelo! Ko nas je duhovnik zaznamoval na čelu s pepelom, je rekel: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš. Spreobrni se in veruj evangeliju!« Zavedamo se svoje minljivosti, zato se s toliko večjim zaupanjem zatekamo k tebi. Vemo, da nočeš smrti grešnika, temveč želiš, da se spokori. Prosimo te, daj nam moč, da bomo spoznali svojo majhnost, jo priznali in s tvojo pomočjo postali »novi človek«. Vera v tvoj evangelij naj nas približa tebi, ki si vstal od mrtvih in živiš vekomaj.

STOLNICA NAŠ DOM

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov Svetemu Simonu sledi še zadnji v vrsti dvanajsterih apostolov, to je sv. Matej s helebardo. Evangelista Mateja smo že sreča­li v vlogi evangelista, saj ga je Ma­tevž Langus naslikal pod kupolo pri prezbiteriju na mestu, kjer je bila ob zidanju kupole poškodova­na Quaglijeva poslikava. Matejevo ime Mattai oz. Mattanjah je zloženo iz dveh hebrejskih besed matt »člo­vek« in jahon »bog«, torej pomeni »človek od boga, Božji človek«. Dru­ga razlaga imena je še »Božji dar«. Bil je Jud iz Galileje, njegov oče naj bi bil Alfej, vendar ne oče apostolov Jakoba ml. in Juda Tadeja. Matejevo drugo ime je Levi. Živel je v Kafarnaumu in bil cestninar, mitničar. Opravljal je za tiste čase nič kaj ča­stno službo, saj je pobiral pristojbi­no za tetrarha Heroda Antipa.

Nekega dne ga je na poti k jezeru Jezus zagledal pri mitnici in mu re­kel: »Hodi za menoj!« Klic je moral biti tako močan, da je Matej takoj zapustil vse in se pridružil aposto­lom. Med Jezusovimi učenci je ve­ljal za bolj izobraženega. S posebno ljubeznijo je zbiral Jezusove besede in jih zapisoval. Njegov evangelij je najdaljši in obsega 28 poglavij. Ve­lik del zavzemajo Kristusovi govo­ri, vsebinsko pa ga lahko razdeli­mo na tri dele: zgodovina Jezusove mladosti, Jezusovo javno delovanje ter Jezusovo trpljenje in poveličanje. Z njim je hotel nagovoriti Jude in jih pridobiti za krščanstvo.

Kasnejša, bolj kot ne legendarna poročila pravijo, da je deloval v Abesiniji, Partiji ali Perziji. Tudi po­ročila o njegovi mučeniški smrti v Etiopiji niso zanesljiva in se razha­jajo. Po enih virih naj bi bil mučen tako, da so ga s klini pritrdili v ze­mljo in okrog njega zakurili ogenj, ki pa je čudežno ugasnil. Druga zgodba govori o maščevalnem kra­lju Hirtakosu, ki naj bi ga med maševanjem ukazal s sulico prebosti. Bil pa naj bi tudi obglavljen (od tod helebarda).

Je zavetnik finančnih in davčnih uradnikov, carinikov, menjalcev in knjigovodij, priporočajo se mu tudi proti alkoholizmu. Pri nas so mu posvečene štiri podružnične cerkve, po njem pa se »ravna« tudi vreme. Pregovor namreč pravi: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo je­sen. Kakor je vreme na jožefovo, bo do sv. Matevža, in kakor je na sv. Matevža, bo na sv. Jožefa. Goduje 21. septembra.

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 21. 2.: 1. postna nedelja

•  Ponedeljek, 22. 2.: Sedež apostola Petra, praznik

•  Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof, mučenec

•  Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol

•  Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja

•  Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof

•  Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik

•  Nedelja, 28. 2.: 2. postna nedelja

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!

POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI

na postne nedelje ob 16.00:

21. 2.: nadškof Stanislav Zore 28. 2.: škof Anton Jamnik 7. 3.: škof Franc Šuštar 14. 3.: škof Anton Jamnik 21. 3.: škof Franc Šuštar

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH: tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/