sobota, 20. februar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 14. 2. 2021-21. 2. 2021

V času kuge so Benečani od ladij, ki so želele vpluti v pristanišče, zahte­vali, da 40 dni počakajo pred obalo.

V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v za to zgrajenih izolirnicah, ki so bile zunaj mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih be­sed v teh mesecih je karan­tena (iz frc. quarante štiride­set), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, da se prepreči širjenje nevarnega virusa.

Prisilna osamitev pa ni srednjeveške­ga izvora. Še mnogo bolj kruto izola­cijo je predpisal Mojzes, o kateri be­remo v današnjem prvem berilu: »Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega. Gobavec naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, in dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora.« Boj družbe proti širjenju okužb je bil od nekdaj neizprosen, strog, za mno­ge uničujoč in ponižujoč, le odnos ljudi do izolacije se je bistveno spre­menil.

Vse do moderne dobe so ljudje v veri sprejemali preprosto dejstvo, da so umrljivi, trpljenje pa razume­li kot sestavni del življenja. Je­zus je v svojem poslovilnem govoru na to resnico spo­mnil tudi svoje apostole: »Na tem svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). Sedaj, ko se je z izgubo vere perspektiva življenja skrčila na 90 let + 0, namesto 90 + večnost, kot nekoč, ljudje zaradi preprostih omejitev gibanja ter dela in šolanja na daljavo izgubljajo glavo, padajo v depresijo, besnijo nad vlado in govo­rijo o nepopravljivih posledicah.

Ne pomislijo, kaj prestaja preostali svet, kakšne fizične in izobraževalne iz­gube so utrpeli naši dedje in praded­je. Nam se vse to ne sme dogajati, ker smo nekaj posebnega. Ve se, kriv je nekdo, ki menda ne zna komunici­rati.

Milan Knep

Zvonovi in zvonjenje. 

Dela v zvoniku se nadaljujejo. Mojstri so v južnem zvoniku (proti Ciril-Metodovemu trgu) sneli vse štiri zvonove ter jih odpeljali na čiščenje in uglaševanje. Medtem pa pripravljajo leseno konstruk­cijo, stene ... Ko bodo zvonovi zopet v zvoniku, bodo dobili še nove kemblje, kladiva in motor­je. Sledila bo priprava za elektri­fikacijo in zamenjava celotnega sistema zvonjenja. Upajmo, da bo vse šlo po načrtih, tako da se bomo kmalu lahko veselili lepe­ga in ubranega zvonjenja. Hvale­žen sem vsem, ki ste se takoj od­zvali in darovali svoj dar. Ostali lahko svoj prispevek še vedno nakažete na župnijski račun: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za zvonove ali pa ga oddate župniku. Bog naj vam povrne za darežljivost!

Pepelnica. 

Pepelnico bomo v stolnici obhajali kot običajno, zaradi razmer bo nekoliko pri­lagojen le obred pepeljenja. Du­hovnik bo najprej z molitvijo blagoslovil pepel, nato pred ol­tarjem za vse skupaj izrekel for­mulo: »Spreobrnite se in veruj­te evangeliju«, ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš«. Ko boste v vrsti pristopali pred oltar, pa vam bo molče, brez dotika, posul pepel na glavo. Sedanji čas in preiz­kušnje, ki nas zaznamujejo, naj nas spodbudijo, da bomo še z večjo resnostjo in spokornostjo preživeli letošnji postni čas.


Križev pot. 

Ena izmed pobožnosti, ki jo žal premalo ceni­mo, je molitev križevega pota: premišljevanje Jezusovega tr­pljenja in darovanja za naše od­rešenje. V času epidemije, ko izkušamo, kako dragoceno pa tudi kako krhko je naše življe­nje, vas vabim k večji udeležbi.

Postni govori. 

Tudi letos nas bodo naši škofje vsako nedeljo popoldne posebej nagovorili. Letos bodo premišljevali ob po­udarkih, ki jih je papež Franči­šek zapisal o svetem Jožefu v svojem pismu Z očetovim sr­cem, ob 150. obletnici razglasi­tve svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Lepo vabljeni!

POSTNA POSTAVA

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas mi­losti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro­gi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postne­ga časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim do­brim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Kadar je praznik (cerkveni ali dr­žavni) na petek ali je kakšna slove­snost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.

Za duhovnike, redovnike in re­dovnice, ki se hranijo doma, ne ve­lja olajšava za petke zunaj postne­ga časa.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Naslednji od dvanajsterih Jezusovih učencev, ki je naslikan na južni stra­ni ladijskega oboka, je apostol Simon z žago.

Ime Simon izhaja iz hebrejske be­sede šama, kar pomeni »posluša­ti, uslišati«, imel pa je tudi grški pridevek Zelot »Gorečnik«. Bil naj bi sin škrlatarja in bratranec Juda Tadeja, legenda pa pravi, da naj bi bil on ženin iz Kane Galilejske. Simon je sprva pripadal verski sku­pnosti zelotov in od tu naj bi iz­hajal njegov vzdevek »gorečnik«. Zdi se, da je bil precej preprost in neopazen apostol: nikjer v Sve­tem pismu ne rine v ospredje, pa tudi o njegovem dejanskem življe­nju imamo le nekaj skopih podat­kov. Po Jezusovi smrti in vstaje­nju naj bi oznanjal evangelij med Judi v diaspori, v Egiptu, na kon­cu v Perziji. Skupaj z Judom Tade­jem naj bi ga v Perziji neki magi (poganski duhovniki) obglavili oz. razžagali z lesno žago. Upo­dabljajo ga z žago, sulico, kijem, mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Je zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, goz­darjev, drvarjev in lesarjev. Goduje 28. oktobra.

Nedelja, 14. 2.: 6. nedelja med letom

Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij, redovnik

Torek, 16. 2.: sv. Onezim, škof, mučenec

Sreda, 17. 2.: Pepelnica, začetek postnega časa, strogi post

Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, mučenec

Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik

Sobota, 20. 2.: sv. Jacinta in Frančišek Marto, fatim. pastirčka

Nedelja, 21. 2.: 1. postna nedelja

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in

po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!

na na postne nedelje ob 16.00:

  • ·         21. 2.: nadškof Stanislav Zore
  • ·         28. 2.: škof Anton Jamnik
  • ·         7.3.:    škof Franc Šuštar
  • ·         14.3.:  škof Anton Jamnik
  • ·         21.3.:  škof Franc Šuštar

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar