V času kuge so Benečani od ladij, ki so želele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo.
V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v za to zgrajenih izolirnicah, ki so bile zunaj mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, da se prepreči širjenje nevarnega virusa.
Prisilna osamitev pa ni srednjeveškega izvora. Še mnogo bolj kruto izolacijo je predpisal Mojzes, o kateri beremo v današnjem prvem berilu: »Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega. Gobavec naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, in dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora.« Boj družbe proti širjenju okužb je bil od nekdaj neizprosen, strog, za mnoge uničujoč in ponižujoč, le odnos ljudi do izolacije se je bistveno spremenil.
Vse do moderne dobe so ljudje v veri sprejemali preprosto dejstvo, da so umrljivi, trpljenje pa razumeli kot sestavni del življenja. Jezus je v svojem poslovilnem govoru na to resnico spomnil tudi svoje apostole: »Na tem svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). Sedaj, ko se je z izgubo vere perspektiva življenja skrčila na 90 let + 0, namesto 90 + večnost, kot nekoč, ljudje zaradi preprostih omejitev gibanja ter dela in šolanja na daljavo izgubljajo glavo, padajo v depresijo, besnijo nad vlado in govorijo o nepopravljivih posledicah.
Ne pomislijo, kaj prestaja preostali svet, kakšne fizične in izobraževalne izgube so utrpeli naši dedje in pradedje. Nam se vse to ne sme dogajati, ker smo nekaj posebnega. Ve se, kriv je nekdo, ki menda ne zna komunicirati.
Milan Knep
Zvonovi in zvonjenje.
Dela v zvoniku se nadaljujejo. Mojstri so v južnem zvoniku (proti Ciril-Metodovemu trgu) sneli vse štiri zvonove ter jih odpeljali na čiščenje in uglaševanje. Medtem pa pripravljajo leseno konstrukcijo, stene ... Ko bodo zvonovi zopet v zvoniku, bodo dobili še nove kemblje, kladiva in motorje. Sledila bo priprava za elektrifikacijo in zamenjava celotnega sistema zvonjenja. Upajmo, da bo vse šlo po načrtih, tako da se bomo kmalu lahko veselili lepega in ubranega zvonjenja. Hvaležen sem vsem, ki ste se takoj odzvali in darovali svoj dar. Ostali lahko svoj prispevek še vedno nakažete na župnijski račun: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za zvonove ali pa ga oddate župniku. Bog naj vam povrne za darežljivost!
Pepelnica.
Pepelnico bomo v stolnici obhajali kot običajno, zaradi razmer bo nekoliko prilagojen le obred pepeljenja. Duhovnik bo najprej z molitvijo blagoslovil pepel, nato pred oltarjem za vse skupaj izrekel formulo: »Spreobrnite se in verujte evangeliju«, ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš«. Ko boste v vrsti pristopali pred oltar, pa vam bo molče, brez dotika, posul pepel na glavo. Sedanji čas in preizkušnje, ki nas zaznamujejo, naj nas spodbudijo, da bomo še z večjo resnostjo in spokornostjo preživeli letošnji postni čas.Križev pot.
Ena izmed pobožnosti, ki jo žal premalo cenimo, je molitev križevega pota: premišljevanje Jezusovega trpljenja in darovanja za naše odrešenje. V času epidemije, ko izkušamo, kako dragoceno pa tudi kako krhko je naše življenje, vas vabim k večji udeležbi.
Postni govori.
Tudi letos nas bodo naši škofje vsako nedeljo popoldne posebej nagovorili. Letos bodo premišljevali ob poudarkih, ki jih je papež Frančišek zapisal o svetem Jožefu v svojem pismu Z očetovim srcem, ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Lepo vabljeni!
POSTNA POSTAVA
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov
Naslednji od dvanajsterih Jezusovih učencev, ki je naslikan na južni strani ladijskega oboka, je apostol Simon z žago.
Ime Simon izhaja iz hebrejske besede šama, kar pomeni »poslušati, uslišati«, imel pa je tudi grški pridevek Zelot »Gorečnik«. Bil naj bi sin škrlatarja in bratranec Juda Tadeja, legenda pa pravi, da naj bi bil on ženin iz Kane Galilejske. Simon je sprva pripadal verski skupnosti zelotov in od tu naj bi izhajal njegov vzdevek »gorečnik«. Zdi se, da je bil precej preprost in neopazen apostol: nikjer v Svetem pismu ne rine v ospredje, pa tudi o njegovem dejanskem življenju imamo le nekaj skopih podatkov. Po Jezusovi smrti in vstajenju naj bi oznanjal evangelij med Judi v diaspori, v Egiptu, na koncu v Perziji. Skupaj z Judom Tadejem naj bi ga v Perziji neki magi (poganski duhovniki) obglavili oz. razžagali z lesno žago. Upodabljajo ga z žago, sulico, kijem, mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Je zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdarjev, drvarjev in lesarjev. Goduje 28. oktobra.
• Nedelja, 14. 2.: 6. nedelja med letom
• Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij, redovnik
• Torek, 16. 2.: sv. Onezim, škof, mučenec
• Sreda, 17. 2.: Pepelnica, začetek postnega časa, strogi post
• Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, mučenec
• Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik
• Sobota, 20. 2.: sv. Jacinta in Frančišek Marto, fatim. pastirčka
• Nedelja, 21. 2.: 1. postna nedelja
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in
po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
na na postne nedelje ob 16.00:
- · 21. 2.: nadškof Stanislav Zore
- · 28. 2.: škof Anton Jamnik
- · 7.3.: škof Franc Šuštar
- · 14.3.: škof Anton Jamnik
- · 21.3.: škof Franc Šuštar
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar