sobota, 29. februar 2020

Teden Božje Besede 23. 2. 2020-1. 3. 2020


7. NEDELJA MED LETOM

Domoljubje ni nič drugega kakor upravičena in potrebna narodna za­vest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo
tudi v prihodnosti biti in ostati. Zrel človek se vese­li svojega življenja, je po­nosen in vzravnan, sebe sprejema in pričakuje, da ga sprejemajo in spoštujejo tudi drugi. K tej spoštovanja vredni vrednoti spada tudi njegova vera. Enako velja za njegovo pripa­dnost narodu in državi, katere drža­vljan je. Ne samo da to pričakovanje ni pretirano, ampak je celo nujno potrebno, da v zdravi narodni zave­sti in ponosu vzgajamo tudi mlade. O nacionalizmu govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela. Do­moljubna čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo znal prav spošto­vati.
Posebno pa se domoljubje nanaša na lastno kulturo. Z besedo kultura ne mislimo samo na umetniško ustvar­jalnost, ampak na vse duhovne zna­čilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto. Brez nje je človek razklana oseb­nost. Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo pre­levili v nekaj drugega, ki pa bo vedno ostal samo ponaredek.
Naša prihodnost je usodno povezana z zdravim in naravnim družinskim življenjem. Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medseboj­nega podrejanja. Cerkev jo ponosno brani kot Božjo ustanovo in od ver­nikov pričakuje, da bodo sklepali za­konske zveze in na njih gradili trdne družine. Podobno velja za spoštova­nje človeškega življenja od naravne­ga spočetja do naravne smrti. Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 2020.
Pepelnica. Začetek postnega časa je zaznamovan s posebnih obre­dom pepeljenja, ki nas želi opomni­ti na minljivost našega zemeljskega življenja in spodbuditi k temu, da resno vzamemo čas, ki ga živimo in v njem naredimo čimveč dobrega. Postne spodbude slovenske Karitas. S svojimi postnimi prizadeva­nji se lahko vključite tudi v različne akcije, ki jih skozi vse leto organizi­ra Karitas. Najprej je tu seveda po­buda »40 dni brez alkohola«, ali pa: Klic dobrote, Otroci nas potre­bujejo, Zaupanje, Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja. Z denarjem, ki ga privarčujete, ko se odpoveste kakšni stvari ali razvadi in ga darujete v te namene, lahko naredite veliko dobrega. Križevi poti. Vsako leto nas v po­stnem času nagovarja tudi pobožnost križevega pota. Lepo ste pova­bljeni, da se ga večkrat udeležite in ob premišljevanju Kristusovega tr­pljenja poglobite svojo vero in hvale­žnost za Jezusovo daritev na križu. Postni govori naših škofov. Navada je tudi, da nas na postne nedelje s svojimi izbranimi govori nagovorijo naši trije škofje. Vablje­ni, da jim prisluhnete vsako postno nedeljo ob 16.00.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milo­sti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potre­be Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro-
gi post je na pepelnično sredo (le­tos 26. februarja) in na veliki petek (letos 10. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bli­žnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali dr­žavni) na petek ali je kakšna slove­snost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redov­nice, ki se hranijo doma, ne velja olaj­šava za petke zunaj postnega časa.
Južno krilo prečne ladje, naspro­ti kapele sv. Rešnjega telesa, se po tam stoječem oltarju imenuje tudi kapela sv. Dizme. Dizma je bil de­sni razbojnik, ki je bil križan skupaj z Jezusom in mu je, potem ko se je skesal, Jezus obljubil raj. Na Dizmo se nanašajo tri podobe na obočnem pasu nad oltarjem, ki jih je Quaglio naslikal leta 1703. Leva kaže Sveto družino na begu v Egipt, v ozadju pa razbojnika z mečem ter drugega, kako ga zaustavlja, da ne bi popotni­kom storil kaj hudega. Zgodbo pri­
poveduje okoli leta 600 nastali apokrifni Arabski evangelij Jezusovega otroštva, po njem pa so jo pov­zeli Peter Damiani in drugi cerkveni pisatelji. Ker je za­nimiva in poudarja Božje usmiljenje in odpuščanje, si jo po­glejmo.
Ko sta Marija in Jo­žef potovala skozi egiptovsko deželo in iskala kraj za začasni dom, so ju domačini opozorili na nevarnost roparjev v puščavi. V upanju, da bosta ta nevarni del poti prehodila neopazno, sta se odločila, da bosta potovala ponoči. Toda naenkrat sta jima zaprla pot dva roparja. Po ome­njenem apokrifnem evangeliju je bilo enemu ime Dizma, drugemu pa Gestas.
Gestas je hotel begunsko Sveto dru­žino oropati, Dizma pa ga je usta­vil: »Pusti, naj gredo naprej, tako ju najini tovariši, ki spijo v bližini, ne bodo niti opazili.« Ta nenavadna prošnja zakrknjenega razbojnika Gestasu ni ugajala in ni maral od­nehati. Zato je Dizma šel še naprej. Rekel je Gestasu: »Dam ti štirideset drahem, če jih pustiš pri miru.« Vr­gel mu je tudi svoj dragoceni pas. Drahme in pas sta bila lep dar, ki ga Gestas ni mogel zavrniti, zato je pustil Sveti družini, da je šla mirno naprej.
Preden so nadaljevali pot, je Marija napovedala Dizmu: »Obljubljam ti, da si bo to tvojo velikodušnost Go­spod Bog zapomnil in ti podelil od­puščanje grehov.« Mali Jezus pa je
rekel: »Čez trideset let, o mati, bosta ta dva razbojnika križana skupaj z mano. Dizma na moji desnici, Gestas pa na moji levici. In še tisti dan bo Dizma šel z menoj v raj.«
  V ponedeljek, 24. 2., bo po ve­černi sveti maši ob 19.30 kon­cert oddelka za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo. Program bodo oblikovali Deški zbor Schellenburg in Komorni zbor »AVE«. Lepo vabljeni!
   V sredo, 26. 2., na pepelnico, začenjamo letošnji postni čas. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar.
   V petek, 28. 2., bodo križev pot pripravili in vodili člani Župnij­skega pastoralnega sveta. Lepo va­bljeni!
  V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor Univerze iz Utrecha na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Ba­chov pasijon po Janezu. Lepo va­bljeni!
Mnogi najbrž že veste, da po težki operaciji v bolnišnici okreva upo­kojeni nadškof Alojz Uran. Njego­vo stanje je zelo resno. V bolnišni­ci je tudi g. Peter Kvaternik, ki se že dlje časa bori z boleznijo. Na opera­cijo srca pa se pripravlja tudi g. Vin­ko Vegelj. Vse tri vam priporočamo v molitev, v postnem času pa lahko zanje namenite tudi kakšno žrtev ali dar za sveto mašo za zdravje.
   Nedelja, 23. 2.: 7. nedelja med le­tom
   Ponedeljek, 24. 2.: sv. Matija, apostol
   Torek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja
   Sreda, 26. 2.: Pepelnica, zače­tek postnega časa
   Četrtek, 27. 2.: sv. Gabrijel ŽMB, redovnik
   Petek, 28. 2.: sv. Roman, opat
   Sobota, 29. 2.: sv. Antonija Firenška, vdova, prestopni dan
   Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
Papež na pepelnico lansko leto:
»Da bi ponovno našli smer, nam je da­nes podarjeno znamenje: pepel na glavi. Gre za znamenje, ki nas vabi, naj premislimo, kaj imamo v glavi. Naše misli pogosto sledijo stvarem, ki so bežne, ki grejo in pridejo. Tanka plast pepela, ki jo bomo prejeli, je zato, da bi nam obzirno in odkrito rekla: od mnogih stvari, ki jih imaš v glavi, za katerimi tekaš in se tru­diš vsak dan, ne bo ostalo nič. Zemeljske stvarnosti izginejo, kakor prah v vetru. Dobrine so začasne, oblast mine, uspeh zaide. Kultura zunanjosti, ki da­nes prevladuje in nas zavaja, da bi živeli za stvari, ki minejo, je veliko slepilo. Je namreč kakor plamen: ko ugasne, ostane samo pepel. Post je čas, ko smo poklica­ni, da se osvobodimo utvare, da živimo, medtem ko se poganjamo za prahom. Post pomeni ponovno odkriti, da smo ustvar­jeni za ogenj, ki vedno gori in ne za pepel, ki takoj ugasne; za Boga, ne za svet; za večnost Neba, ne za prevaro zemlje; za svobodo otrok, ne za suženjstvo stvarem.«
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
na postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar