7. NEDELJA MED LETOM
Domoljubje ni nič drugega kakor upravičena in
potrebna narodna zavest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo
tudi v prihodnosti biti in ostati. Zrel človek
se veseli svojega življenja, je ponosen in vzravnan, sebe sprejema in
pričakuje, da ga sprejemajo in spoštujejo tudi drugi. K tej spoštovanja vredni
vrednoti spada tudi njegova vera. Enako velja za njegovo pripadnost narodu in
državi, katere državljan je. Ne samo da to pričakovanje ni pretirano, ampak je
celo nujno potrebno, da v zdravi narodni zavesti in ponosu vzgajamo tudi
mlade. O nacionalizmu govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira
pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela. Domoljubna
čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo
znal prav spoštovati.
Posebno pa se domoljubje nanaša na lastno
kulturo. Z besedo kultura ne mislimo samo na umetniško ustvarjalnost, ampak na
vse duhovne značilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za
našo identiteto. Brez nje je človek razklana osebnost. Gre samo za to, ali
bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo prelevili
v nekaj drugega, ki pa bo vedno ostal samo ponaredek.
Naša prihodnost je usodno povezana z zdravim
in naravnim družinskim življenjem. Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo
celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medsebojnega podrejanja. Cerkev jo
ponosno brani kot Božjo ustanovo in od vernikov pričakuje, da bodo sklepali zakonske
zveze in na njih gradili trdne družine. Podobno velja za spoštovanje
človeškega življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Iz pastirskega
pisma slovenskih škofov za postni čas 2020.
Pepelnica. Začetek postnega časa je zaznamovan
s posebnih obredom pepeljenja, ki nas želi opomniti na minljivost našega
zemeljskega življenja in spodbuditi k temu, da resno vzamemo čas, ki ga živimo
in v njem naredimo čimveč dobrega. Postne spodbude slovenske Karitas. S svojimi
postnimi prizadevanji se lahko vključite tudi v različne akcije, ki jih skozi
vse leto organizira Karitas. Najprej je tu seveda pobuda »40 dni brez
alkohola«, ali pa: Klic dobrote, Otroci nas potrebujejo, Zaupanje, Za srce
Afrike, Z delom do dostojnega življenja. Z denarjem, ki ga privarčujete, ko se
odpoveste kakšni stvari ali razvadi in ga darujete v te namene, lahko naredite
veliko dobrega. Križevi poti. Vsako leto nas v postnem času nagovarja tudi
pobožnost križevega pota. Lepo ste povabljeni, da se ga večkrat udeležite in
ob premišljevanju Kristusovega trpljenja poglobite svojo vero in hvaležnost
za Jezusovo daritev na križu. Postni govori naših škofov. Navada je tudi, da
nas na postne nedelje s svojimi izbranimi govori nagovorijo naši trije škofje.
Vabljeni, da jim prisluhnete vsako postno nedeljo ob 16.00.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo,
nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne
poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega
sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro-
gi post je na pepelnično sredo (letos 26.
februarja) in na veliki petek (letos 10. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na
dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od
izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse
petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim
drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi
veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni)
na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in
zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne
velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
Južno krilo prečne ladje, nasproti kapele sv.
Rešnjega telesa, se po tam stoječem oltarju imenuje tudi kapela sv. Dizme.
Dizma je bil desni razbojnik, ki je bil križan skupaj z Jezusom in mu je,
potem ko se je skesal, Jezus obljubil raj. Na Dizmo se nanašajo tri podobe na
obočnem pasu nad oltarjem, ki jih je Quaglio naslikal leta 1703. Leva kaže
Sveto družino na begu v Egipt, v ozadju pa razbojnika z mečem ter drugega, kako
ga zaustavlja, da ne bi popotnikom storil kaj hudega. Zgodbo pri
poveduje okoli leta 600 nastali apokrifni
Arabski evangelij Jezusovega otroštva, po njem pa so jo povzeli Peter Damiani
in drugi cerkveni pisatelji. Ker je zanimiva in poudarja Božje usmiljenje in
odpuščanje, si jo poglejmo.
Ko sta Marija in Jožef potovala skozi
egiptovsko deželo in iskala kraj za začasni dom, so ju domačini opozorili na
nevarnost roparjev v puščavi. V upanju, da bosta ta nevarni del poti prehodila
neopazno, sta se odločila, da bosta potovala ponoči. Toda naenkrat sta jima
zaprla pot dva roparja. Po omenjenem apokrifnem evangeliju je bilo enemu ime
Dizma, drugemu pa Gestas.
Gestas je hotel begunsko Sveto družino
oropati, Dizma pa ga je ustavil: »Pusti, naj gredo naprej, tako ju najini
tovariši, ki spijo v bližini, ne bodo niti opazili.« Ta nenavadna prošnja
zakrknjenega razbojnika Gestasu ni ugajala in ni maral odnehati. Zato je Dizma
šel še naprej. Rekel je Gestasu: »Dam ti štirideset drahem, če jih pustiš pri
miru.« Vrgel mu je tudi svoj dragoceni pas. Drahme in pas sta bila lep dar, ki
ga Gestas ni mogel zavrniti, zato je pustil Sveti družini, da je šla mirno
naprej.
Preden so nadaljevali pot, je Marija
napovedala Dizmu: »Obljubljam ti, da si bo to tvojo velikodušnost Gospod Bog
zapomnil in ti podelil odpuščanje grehov.« Mali Jezus pa je
rekel: »Čez trideset let, o mati, bosta ta dva
razbojnika križana skupaj z mano. Dizma na moji desnici, Gestas pa na moji
levici. In še tisti dan bo Dizma šel z menoj v raj.«
• V ponedeljek, 24. 2., bo po večerni sveti
maši ob 19.30 koncert oddelka za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo.
Program bodo oblikovali Deški zbor Schellenburg in Komorni zbor »AVE«. Lepo
vabljeni!
• V sredo, 26. 2., na pepelnico, začenjamo
letošnji postni čas. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja. Večerno sveto mašo bo
daroval škof dr. Franc Šuštar.
• V petek, 28. 2., bodo križev pot pripravili in
vodili člani Župnijskega pastoralnega sveta. Lepo vabljeni!
• V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob
19.30 v stolnici gostoval študentski zbor Univerze iz Utrecha na Nizozemskem.
Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Bachov pasijon po Janezu. Lepo vabljeni!
Mnogi najbrž že veste, da po težki operaciji v
bolnišnici okreva upokojeni nadškof Alojz Uran. Njegovo stanje je zelo resno.
V bolnišnici je tudi g. Peter Kvaternik, ki se že dlje časa bori z boleznijo.
Na operacijo srca pa se pripravlja tudi g. Vinko Vegelj. Vse tri vam
priporočamo v molitev, v postnem času pa lahko zanje namenite tudi kakšno žrtev
ali dar za sveto mašo za zdravje.
• Nedelja, 23. 2.: 7. nedelja med letom
• Ponedeljek, 24. 2.: sv. Matija, apostol
• Torek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja
• Sreda, 26. 2.: Pepelnica, začetek postnega
časa
• Četrtek, 27. 2.: sv. Gabrijel ŽMB, redovnik
• Petek, 28. 2.: sv. Roman, opat
• Sobota, 29. 2.: sv. Antonija Firenška, vdova,
prestopni dan
• Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
Papež na pepelnico lansko leto:
»Da bi ponovno našli smer, nam je danes
podarjeno znamenje: pepel na glavi. Gre za znamenje, ki nas vabi, naj premislimo,
kaj imamo v glavi. Naše misli pogosto sledijo stvarem, ki so bežne, ki grejo in
pridejo. Tanka plast pepela, ki jo bomo prejeli, je zato, da bi nam obzirno in
odkrito rekla: od mnogih stvari, ki jih imaš v glavi, za katerimi tekaš in se
trudiš vsak dan, ne bo ostalo nič. Zemeljske stvarnosti izginejo, kakor prah v
vetru. Dobrine so začasne, oblast mine, uspeh zaide. Kultura zunanjosti, ki danes
prevladuje in nas zavaja, da bi živeli za stvari, ki minejo, je veliko slepilo.
Je namreč kakor plamen: ko ugasne, ostane samo pepel. Post je čas, ko smo
poklicani, da se osvobodimo utvare, da živimo, medtem ko se poganjamo za
prahom. Post pomeni ponovno odkriti, da smo ustvarjeni za ogenj, ki vedno gori
in ne za pepel, ki takoj ugasne; za Boga, ne za svet; za večnost Neba, ne za
prevaro zemlje; za svobodo otrok, ne za suženjstvo stvarem.«
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni
sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
na
postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar