Pri vseh človeških daritvah je vedno še kak drugoten namen. Toda rešuje
le popolna daritev, kakršno je uresničil Jezus. Mi vstopamo v njegovo daritev;
tako naša nepopolna daritev združena z njegovo popolno daritvijo postane
daritev, kakor je prav. Malahija je govoril o angelu, ki bo stopil v svetišče,
pismo Hebrejcem pa je še bolj jasno, pravi namreč, da se bo Jezus izenačil z
Abrahamovim rodom, torej z nami. Jezus je vstopil v minljivo, v neodrešeno
meso, si ga privzel in se tako popolnoma izenačil z nami.
Podobno tudi starši vstopate v blato, ki ga vaš otrok pusti v plenicah.
Če hočete otroku pomagati, morate prijeti njegovo blato, celoto njegove
resničnosti. Človeško blato je podoba naše neodrešenosti. Tudi Kristus je
vstopil v blato in dopustil, da ga je naš greh, naše blato umazalo; a ker je
bil Božji Sin, je iz njega vstal in nas pritegnil k sebi, da bi bili pred njim
sveti in brezmadežni.
Starček Simeon je torej videl Božjega Sina, ki je prišel v svetišče,
zato da bi trideset let pozneje končal na križu in na njem opravil pravo
daritev. Zaradi spoznanja, da je Kristus edini, ki je lahko v polnosti vstopil
v naš greh, je Simeon izrekel besede: »Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika
v miru, kajti moje oči so videle tvoje zveličanje.« Simeon se je zahvaljeval za
luč, za spoznanje, da je tisti, ki ga je vzel v naročje, Božji Sin, ki bo s
svojo daritvijo človeku omogočil zveličanje.
Milan Knep
»MOJE OČI SO VIDELE TVOJO REŠITEV«
Prvotno ime današnjega praznika je bilo
Marijino očiščevanje. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila
sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako
'očistiti'. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, da bi, četudi je Jezusa
spočela in rodila deviško, izpolnila Božjo postavo.
Evangelist Luka v poročilu o njenem obisku v
jeruzalemskem templju omenja srečanje s starčkom Simeonom. Ta je v videnju
spoznal, kdo je Dete, ki ga pestuje ta mlada žena. Pristopil je, ga vzel v naročje
in spregovoril sloviti preroški spev: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o
Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo
pripravil pred očmi vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in v slavo
Izraela, svojega ljudstva.«
Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v
Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Ko se je praznovanje širilo, je
dobilo ime 'srečanje' po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem
templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa,
ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na
te besede starčka Simeona se naslanja starodavni bogoslužni obred blagoslavljanja
sveč in naše ime praznika svečnica.
Vir: splet
»Daruj svojega Sina, o sveta Devica, postavi
pred Gospoda blagoslovljeni sad svojega telesa. Daruj sveto in Bogu prijetno
žrtev v spravo za nas vse. Bog bo brez dvoma sprejel novo daritev in dragoceno
žrtev, o kateri on sam pravi: 'Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam
veselje.' Tudi jaz, Gospod, ti prostovoljno darujem svojo žrtev, ker si se
tudi ti prostovoljno daroval, ne zaradi sebe, temveč zaradi mene, za mojo
rešitev. Samo dvoje imam, Gospod: telo in dušo; o ko bi ti mogel to dvoje
vredno darovati v hvalno daritev! Bolje, veliko bolje bo zame, če se darujem
tebi, kakor pa da se prepustim sam sebi. Če namreč ostanem sam, se moja duša
vznemirja; v tebi pa se moj duh razveseli, kakor hitro se ti brez pridržka
darujem ... Ti, Gospod, nočeš moje smrti, ali naj ti ne darujem rad svojega
življenja? To je vsekakor žrtev, ki pomirja tvojo jezo; žrtev, ki ti ugaja,
živa žrtev.« (sveti Bernard)
STOLNICA NAS DOM Češčenje Najsvetejšega
Ob upodobitvi kreposti vere, naslikane vrh
oboka nad oltarjem Svetega Rešnjega telesa, sta levo in desno na obočnem loku
naslikani dve zgodbi, povezani s sveto evharistijo, ki sta v umetnosti precej
redki, pa toliko bolj zanimivi.
Druga upodobitev je bolj »dramatična«:
mladega Maksimiljana je v bližini Innsbrucka lovska strast zapeljala v prepadne
stene, od koder ni videl rešitve, zato je v stiski klical, naj prinesejo
Presveto Rešnje telo. Quaglio ga je naslikal v trenutku, ko kleči na previsni
skali in od daleč moli ter časti Najsvetejše, ki ga pod njim v monštranci
povzdiguje duhovnik. Duhovnika spremljajo pomočniki, ki nosijo baldahin in svečo, ministrant kadi s
kadilnico, nižje v ozadju pa vse skupaj spremljajo zaskrbljeni dvorjani.
Mladeničeva zamaknjenost v Presveto pa že napoveduje njegovo rešitev.
• V ponedeljek, 3. 2., bo pri vseh mašah
blagoslov svetega Blaža.
• V sredo, 5. 2., bo po večerni sveti maši
kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
• V četrtek, 6. 2., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 7. 2., bo ob 8.30 molitev pred
Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega
usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 8. 2., bo ob 8.30 molitev pred
Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• V soboto, 8. 2., bo ob 10.00 sveta maša za vse
žive in pokojne umetnike in ljubitelje kulture. Daroval jo bo nadškof msgr. Stanislav
Zore.
• V
ponedeljek, 24. 2., bo po večerni sveti maši ob 19.30
koncert oddelka za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo.
• Torek, 4. 2.: sv. Oskar (Ansgar), škof
• Sreda, 5. 2.: sv. Agata, devica, mučenka
• Četrtek, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi
japonski mučenci
• Petek, 7. 2.: sv. Nivard, redovnik
• Sobota, 8. 2.: sv. Jožefina Bakhita, sužnja
Papež med pridigo na nedeljo Božje besede:
»Potrebujemo njegovo Besedo: da jo poslušamo
sredi tisočih besed vsakega dne, tisto eno Besedo, ki nam ne govori o stvareh,
ampak nam govori o življenju. Dragi bratje in sestre, naredimo v sebi prostor
za Božjo besedo! Vsak dan preberimo kakšno vrstico iz Svetega pisma. Začnimo z
evangelijem: doma ga imejmo odprtega na nočni omarici, nosimo ga s sabo v žepu
ali v torbi, odprimo ga na telefonu, pustimo, da nas vsak dan navdihne. Odkrili
bomo, da nam je Bog blizu, da razsvetljuje naše sence in da z ljubeznijo vodi v
globine našega življenja.« Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2020/26/01
Delavniki:
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Pri založbi KUD Logos je izšla knjiga našega
duhovnega pomočnika Milana Knepa. Knjigo lahko dobite v stolniškem kiosku.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar