Osemletna deklica je po prihodu iz šole od
staršev ultimativno zahtevala mobitel. Z utemeljitvijo, da ji pripada, ker ga
imajo že vsi.
Starši so ji ljubeznivo pojasnili, da ga še
ne potrebuje. Otroku se je v hipu podrl svet. Starše je ostro zavrnila: »Vidva
mi itak nič ne dasta, nič mi ne dovolita!« In odšla v svojo sobo. Vse se je
odvijalo po že znanem scenariju, ki ga najdemo zapisanega v prvi Mojzesovi
knjigi, le da sta bila Adam in Eva povsem zadovoljna s tem, kar sta imela, a
ju je na sovražen odnos Boga do njunih potreb spomnila kača: »Ali res ne smeta
jesti od nobenega drevesa v vrtu?« Od tistega trenutka naprej prva človeka
nista več videla raja, neštetih dobrin in lepot, ki jih je bilo prek vseh
njunih potreb, ampak samo še sad na drevesu, do katerega nista imela dostopa.
Tudi deklica, ko jo je preplavila jeza, ni več videla potovanj, ki so jih ji
starši omogočili, ne baletne šole, ki so jo zanjo plačevali, ne neštetih
ugodnosti, ki jih je samoumevno uporabljala, predvsem pa ne brezpogojne
ljubezni, ki jo je uživala.
Ko gre za količino dobrin, se hitro ujamemo v
past. Nikoli jih ni dovolj, ker se vedno najde še kaj, kar si želimo, pa naj je
tisto za nas koristno ali ne.
Postni čas je vaja
v odmiku od količinskega pogleda na življenje in za odpiranje čisti kakovosti.
O čem govorim? Pomagal si bom s sv. Avguštinom: »Bog. ... Ta edini zlog vsebuje
vse, kar pričakujemo. ... Razširi svoje duhovne zmožnosti, da te napolni s
svojimi darovi.« Je to težko razumljivo? Gotovo ne, saj dobro vemo, kako nas
želje po mnogih dobrinah razvlečejo, da se razletimo na vse strani, in kako
nas hrepenenje po tistem enem zlogu, Bogu, osredini, umiri in nam vrne moči.
Milan
Knep
Slovenska škofovska konferenca je za duhovnike
in vernike pripravila navodila za preprečevanja širjenja korona virusa
COVID-19. V navodilu so zapisana nekatera določila, ki veljajo za verske
obrede, sestanke in druga združevanja vernikov. Posebej je izpostavljeno to,
naj se bogoslužja udeležujejo zdravi ljudje.
1. Za vse katoličane veljajo splošna navodila za
preprečevanje virusnih okužb, ki so objavljena na spletni strani Inštituta za
varovanje zdravja (https://www.nijz.si/).
2. Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo
znake nalezljive bolezni.
3. Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in
ust.
4. V primeru, da zbolimo oziroma imamo že prve
znake obolelosti, ostanemo doma.
5. Upoštevamo pravila higiene kašlja (predvsem da
kašljamo, kihamo in smrkamo v robec).
6. Redno si umivamo roke z milom in vodo, če pa
nista dostopna, pa z namenskim razkužilom za roke. Sredstva za
čiščenje/razkuževanje površin temu niso namenjena.
8. V cerkvah in pri bogoslužju se upoštevajo
naslednja navodila:
a) Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z
blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev
spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno
vodo.
b) Pri pozdravu miru duhovnik in verniki
opustijo stisk roke.
c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo
prejemajo samo na roko. Prosim vas, da se navodil držite tudi v stolnici. Ob
njihovem upoštevanju (zlasti osebni higieni) bomo bistveno zmanjšali nevarnost
okužbe.
Vse, kar o dobrem razbojniku zanesljivega
vemo, je zapisano v Svetem pismu, največ pri evangelistu
Luku, ki je zbral kar največ poročil o Božjem usmiljenju v tolažbo grešnikom. Evangelist Janez sicer ne omenja Jezusove obljube, da bo desni razbojnik še tisti dan z njim v raju, je pa zelo rahločuten do obeh trpinov, ki sta bila skupaj z Jezusom križana. Matej ju imenuje razbojnika in tudi ne zamolči, da sta Jezusa oba z drugimi vred sramotila. Od tu sklepamo, da se je desni razbojnik spreobrnil šele, ko je opazoval Jezusovo brezmejno krotkost in poslušal njegove besede. Evangelist Marko poroča isto kot Matej in dostavlja, da se je ob Jezusovem križanju sredi med razbojnikoma spolnilo pismo, ki pravi: In med hudodelce je bil prištet. Tudi Luka oba že spočetka imenuje hudodelca (ne razbojnika). On edini razlikuje med njima in to razločno utemelji, ko piše: Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je (Jezusu) rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v
isti obsodbi? In midva po pravici, kajti
primerno temu, kar sva storila, prejemava, ta pa ni storil nič hudega.« In
rekel je Jezusu: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Iz tega
lahko razberemo razbojnikovo popolno spreobrnjenje, globoko kesanje, močno
vero in brezpogojno zaupanje v Jezusovo usmiljenje, torej dokončno zmago
milosti v razbojnikovi duši. Jezus mu je rekel: »Resnično povem ti, danes boš
z menoj v raju« (prim. Lk 23,32-33.39-43). V teh skopih besedah je torej zajeta
vsa življenjska usoda ubogega skesanega moža. Evangelistova pripoved razodeva
v tej osebi poraz pekla in zmago nebes. Opisuje dramatično dogajanje, ki se
konča z resničnim in nepreklicnim očiščenjem skesanega grešnika prizor, ki
daje poroštvo za rešitev vsakogar, pa naj bo še tako globoko zakopan v grehih,
in prizor, ki slavi zmagoslavje usmiljene Božje ljubezni. Ta ima v sebi moč, da
zavrženega človeka na mah tako očisti, da spada med svete ude nebeškega zbora.
O osebnosti in duhovnem preobratu
spokorjenega razbojnika so se torej razpisali tudi cerkveni učitelji in
apokrifni evangeliji (zasebni, ne-razodeti). Tu srečamo tudi imena za oba:
najpogostejše za skesanega razbojnika je Dizma ali Tit, za drugega pa Dumah
ali Gestas. Dobrega razbojnika vedno postavljajo na desno stran ob Kristusu,
tako da je izraz »levi razbojnik« dobil pomen nespokorjenega, zakrknjenega
grešnika. Tu je nadalje opisana tudi legenda o Dizmi kot branilcu svete
družine, kjer je prikazan kot človek dobrega srca, tako da ga
navadno imenujejo samo »dobri razbojnik« ali
»sveti razbojnik«. O Dizmi govori tudi slovenska legenda, ki jo je v zbirki
Slovenske legende zapisal Anton Medved. Spomin na svetega Dizmo se na zahodu
obhaja 25. marca. Posebej ga častijo spokorni redovi in družbe. Njegove
relikvije častijo na Cipru in v Bologni.
Desna podoba prikazuje razbojnika Dizmo, kako
umira na križu. Pod njim sta na eni strani rimski vojak, na drugi pa
zastavonoša na konju, za njim pa je v ozadju zbrano ljudstvo. Dizma je na
križu privezan čez prečni tram, pogled pa skesan obrača navzgor, pričakujoč
izpolnitev Jezusovih besed: »Resnično povem ti: Danes boš z menoj v raju!«
Izpolnitev te obl jube pa vidimo v srednjem polju, nad oltarjem, kjer je
upodobljeno Dizmovo poveličanje. Odrešenik z zastavo zmage sprejema skesanega
razbojnika v nebesa, puto (angelček) pa mu pridržuje križ. Dizma tako postane
zavetnik umirajočih, ki jih s svojim zgledom vabi h kesanju.
• V ponedeljek, 2.3., bo v okviru Tomaževe
proslave na Teološki fakulteti ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod
nadškof. Po
večerni sveti maši pa bo v župnišču sestanek
članov ŽPS.
• V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši
ob 19.30 v stolnici gostoval študentski zbor univerze iz Utrechta na
Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Bachov pasijon po Janezu.
vabljeni!
• Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
• Ponedeljek, 2. 3.: sv. Neža Praška, klarisa
• Torek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica
• Sreda, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič
• Četrtek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec
• Petek, 6. 3.: sv. Fridolin, opat Sobota, 7.
3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki
• Nedelja, 8. 3.: 2. postna nedelja
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni
sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Papež v svoji poslanici za letošnji postni
čas:
»V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel
sporočiti to, kar sem že zapisal mladim v apostolski spodbudi Christus Vivit:
»Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti rešiti. In
ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmiljenje,
ki te osvobaja krivde. Zri njegovo kri, prelito s toliko ljubeznijo, in pusti
se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (št. 123). Jezusova
velika noč ni dogodek preteklosti; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in
nam omogoča, da v veri vidimo in se dotikamo Kristusovega mesa v tolikih
trpečih.«
na postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore
Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar