ponedeljek, 9. marec 2020

Teden Božje Besede 1. 3. 2020-8. 3. 2020


Osemletna deklica je po prihodu iz šole od staršev ultimativno zahte­vala mobitel. Z utemeljitvijo, da ji pripada, ker ga imajo že vsi.
Starši so ji ljubeznivo po­jasnili, da ga še ne potre­buje. Otroku se je v hipu podrl svet. Starše je ostro zavrnila: »Vidva mi itak nič ne dasta, nič mi ne dovolita!« In odšla v svojo sobo. Vse se je odvijalo po že znanem scenariju, ki ga najdemo zapisane­ga v prvi Mojzesovi knjigi, le da sta bila Adam in Eva povsem zadovolj­na s tem, kar sta imela, a ju je na so­vražen odnos Boga do njunih potreb spomnila kača: »Ali res ne smeta je­sti od nobenega drevesa v vrtu?« Od tistega trenutka naprej prva člo­veka nista več videla raja, neštetih dobrin in lepot, ki jih je bilo prek vseh njunih potreb, ampak samo še sad na drevesu, do katerega nista imela dostopa. Tudi deklica, ko jo je preplavila jeza, ni več videla poto­vanj, ki so jih ji starši omogočili, ne baletne šole, ki so jo zanjo plačeva­li, ne neštetih ugodnosti, ki jih je sa­moumevno uporabljala, predvsem pa ne brezpogojne ljubezni, ki jo je uživala.

Ko gre za količino dobrin, se hitro ujamemo v past. Nikoli jih ni dovolj, ker se vedno najde še kaj, kar si želimo, pa naj je tisto za nas koristno ali ne.
Postni čas je vaja v odmiku od količinskega pogleda na življenje in za odpiranje čisti kakovosti. O čem govorim? Pomagal si bom s sv. Av­guštinom: »Bog. ... Ta edini zlog vse­buje vse, kar pričakujemo. ... Razši­ri svoje duhovne zmožnosti, da te napolni s svojimi darovi.« Je to tež­ko razumljivo? Gotovo ne, saj dobro vemo, kako nas želje po mnogih do­brinah razvlečejo, da se razletimo na vse strani, in kako nas hrepe­nenje po tistem enem zlogu, Bogu, osredini, umiri in nam vrne moči.
Milan Knep
Slovenska škofovska konferenca je za duhovnike in vernike pripravila navodila za preprečevanja širjenja korona virusa COVID-19. V navodi­lu so zapisana nekatera določila, ki veljajo za verske obrede, sestanke in druga združevanja vernikov. Po­sebej je izpostavljeno to, naj se bo­goslužja udeležujejo zdravi ljudje.
1.  Za vse katoličane veljajo splo­šna navodila za preprečevanje vi­rusnih okužb, ki so objavljena na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (https://www.nijz.si/).
2. Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
3.         Z rokami se ne dotikamo oči, no­su in ust.
4. V primeru, da zbolimo oziroma imamo že prve znake obolelosti, ostanemo doma.
5. Upoštevamo pravila higiene kašlja (predvsem da kašljamo, kihamo in smrkamo v robec).
6. Redno si umivamo roke z milom in vodo, če pa nista dostopna, pa z namenskim razkužilom za roke. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin temu niso namenjena.
8. V cerkvah in pri bogoslužju se upoštevajo naslednja navodila:
a)     Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nado­mesti pokrižanje z blagoslovlje­no vodo.
b)   Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.
c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko. Prosim vas, da se navodil držite tudi v stolnici. Ob njihovem upoštevanju (zlasti osebni higieni) bomo bistveno zmanjšali nevarnost okužbe.
Vse, kar o dobrem raz­bojniku zanesljivega vemo, je zapisano v Svetem pismu, največ pri evangelistu

Luku, ki je zbral kar naj­več poročil o Božjem usmiljenju v tolažbo grešnikom. Evangelist Janez sicer ne omenja Jezusove obljube, da bo desni razbojnik še tisti dan z njim v raju, je pa zelo rahločuten do obeh trpinov, ki sta bila skupaj z Jezusom križana. Matej ju ime­nuje razbojnika in tudi ne zamol­či, da sta Jezusa oba z drugimi vred sramotila. Od tu sklepamo, da se je desni razbojnik spreobrnil šele, ko je opazoval Jezusovo brezmejno krotkost in poslušal njegove bese­de. Evangelist Marko poroča isto kot Matej in dostavlja, da se je ob Jezusovem križanju sredi med raz­bojnikoma spolnilo pismo, ki pra­vi: In med hudodelce je bil prištet. Tudi Luka oba že spočetka imenuje hudodelca (ne razbojnika). On edi­ni razlikuje med njima in to razloč­no utemelji, ko piše: Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je (Jezusu) rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v
isti obsodbi? In midva po pravici, kajti primerno temu, kar sva stori­la, prejemava, ta pa ni storil nič hu­dega.« In rekel je Jezusu: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Iz tega lahko razbere­mo razbojnikovo popolno spreo­brnjenje, globoko kesanje, močno vero in brezpogojno zaupanje v Je­zusovo usmiljenje, torej dokončno zmago milosti v razbojnikovi duši. Jezus mu je rekel: »Resnično po­vem ti, danes boš z menoj v raju« (prim. Lk 23,32-33.39-43). V teh skopih besedah je torej zajeta vsa življenjska usoda ubogega ske­sanega moža. Evangelistova pripo­ved razodeva v tej osebi poraz pekla in zmago nebes. Opisuje dramatič­no dogajanje, ki se konča z resnič­nim in nepreklicnim očiščenjem skesanega grešnika prizor, ki daje poroštvo za rešitev vsakogar, pa naj bo še tako globoko zakopan v gre­hih, in prizor, ki slavi zmagoslavje usmiljene Božje ljubezni. Ta ima v sebi moč, da zavrženega človeka na mah tako očisti, da spada med sve­te ude nebeškega zbora.
O osebnosti in duhovnem preobra­tu spokorjenega razbojnika so se torej razpisali tudi cerkveni učite­lji in apokrifni evangeliji (zasebni, ne-razodeti). Tu srečamo tudi ime­na za oba: najpogostejše za skesa­nega razbojnika je Dizma ali Tit, za drugega pa Dumah ali Gestas. Do­brega razbojnika vedno postavljajo na desno stran ob Kristusu, tako da je izraz »levi razbojnik« dobil pomen nespokorjenega, zakrknje­nega grešnika. Tu je nadalje opisa­na tudi legenda o Dizmi kot branil­cu svete družine, kjer je prikazan kot človek dobrega srca, tako da ga
navadno imenujejo samo »dobri razbojnik« ali »sveti razbojnik«. O Dizmi govori tudi slovenska legen­da, ki jo je v zbirki Slovenske legen­de zapisal Anton Medved. Spomin na svetega Dizmo se na za­hodu obhaja 25. marca. Posebej ga častijo spokorni redovi in družbe. Njegove relikvije častijo na Cipru in v Bologni.
Desna podoba prikazuje razbojni­ka Dizmo, kako umira na križu. Pod njim sta na eni strani rimski vojak, na drugi pa zastavonoša na konju, za njim pa je v ozadju zbra­no ljudstvo. Dizma je na križu pri­vezan čez prečni tram, pogled pa skesan obrača navzgor, pričakujoč izpolnitev Jezusovih besed: »Re­snično povem ti: Danes boš z menoj v raju!« Izpolnitev te obl jube pa vidi­mo v srednjem polju, nad ol­tarjem, kjer je upodobljeno Dizmovo poveličanje. Odrešenik z zastavo zmage sprejema skesanega razbojnika v nebesa, puto (angelček) pa mu pri­držuje križ. Dizma tako postane zavetnik umirajočih, ki jih s svo­jim zgledom vabi h kesanju.
• V ponedeljek, 2.3., bo v okviru Tomaževe proslave na Teološki fakulteti ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof. Po
večerni sveti maši pa bo v župnišču sestanek članov ŽPS.
   V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor univerze iz Utrechta na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Ba­chov pasijon po Janezu. vabljeni!
   Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
   Ponedeljek, 2. 3.: sv. Neža Pra­ška, klarisa
   Torek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kra­ljica
   Sreda, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič
   Četrtek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec
   Petek, 6. 3.: sv. Fridolin, opat Sobota, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki
  Nedelja, 8. 3.: 2. postna nedelja
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Papež v svoji poslanici za letošnji postni čas:
»V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem že zapisal mladim v apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti rešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmilje­nje, ki te osvobaja krivde. Zri njegovo kri, prelito s toliko ljubeznijo, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (št. 123). Jezusova veli­ka noč ni dogodek preteklosti; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in nam omogoča, da v veri vidimo in se dotikamo Kristusovega mesa v tolikih trpečih.«
na postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore
Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.