sobota, 30. november 2019

Teden Božje Besede 1. 12. 2019-8. 12. 2019


V zadnjih dneh cerkvenega leta napetost in domišljijo stopnjuje tudi Božja beseda: »Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale« (Lk 21,25–26). Kdo ni prav v letošnjem novembru ob vseh ujmah, požarih in vojnah pomislil, ali ni mogoče to, o čemer piše evangelist Luka, že pred vrati. Ko smo razpoloženjsko že povsem na tleh, pride do preobrata.
Izaija nas povabi: »Pridite, pojdimo na Gospodovo goro!« Kdo ne bi šel in izstopil iz strašljivega obroča minljivosti. Spreletava nas hrepenenje, da bi nekdo predrl mrakobno obnebje in nas dvignil do višine, kjer nas ne bi več doseglo bučanje valov, da nas sile, ki majejo naše temelje, ne bi ogrozile.
Dobro vemo, da se grožnje, ki pritiskajo na nas, tudi v letošnjem adventu ne bodo odmaknile. Izaijev klic namreč ne meri na ekološki preobrat, na mir med narodi, na trajno ozdravitev vseh bolnikov … Vse to bo še naprej povsem tako, kot je. Toda Gospodova beseda skozi našo neobetavno logiko vendarle seže v dušo in od znotraj spreminja naše čutenje.
Čeprav nam razum še naprej dopoveduje, da svojih mečev nikoli ne bomo prekovali v lémeže in sulic v srpe, naše srce ve, da se bo nazadnje uresničilo prav to, v kar razum ne verjame, a je duši, ki je odprta in preprosta, dano po milosti.
Milan Knep

ODPRIMO SE KRISTUSU, KI TRKA NA VRATA NAŠEGA SRCA!

»Večina ljudi uresniči v svojem življe­nju le majhen delček svojega bitja. Kot tisti znani skopuhi, ki so umirali, ker so potrošili le najnujnejše. Svetnik ne živi le od najnujnejšega, marveč inve­stira v življenje ves svoj kapital, inve­stira svojo dušo! Zgroženi lahko ugo­tavljamo, da se ljudje porajajo, živijo in umirajo, ne da bi zaživeli s polno dušo ... Ali ne bo pogubljenje morda prav v prepoznem spoznanju po smr­ti, da je bila naša duša popolnoma ne­izkoriščena...?«
George Bernanos

Prvi korak, ki naj bi ga naredili v letošnjem adventu, bi bil lahko prav v spoznanju tega, da nam je vdihnjena duša, iz katere moramo v polnosti zaživeti. Zaživeti tako kot hišni gospodar, ki silam teme, greha in strasti ne pusti spodko­pavati temeljev svoje hiše. Advent nas kliče k čuječnosti, pri­pravljenosti. Kristus je že prišel na svet, bo zopet prišel, predvsem pa vedno znova PRIHAJA. Na raz­lične načine, po različnih ljudeh in dogodkih prihaja pred vrata našega srca. Trka potiho, ne razbijaško ali vsiljivo, in čaka. Čaka, da se mu z notranje strani odpre­jo vrata in mu mi sami ponudimo gostoljubje. Šele takrat bo vstopil in napolnil hišo, osmislil naše ži­vljenje. Postati sprejemljiv za to trkanje in se odpreti Bogu, ki pri­haja to je ves smisel adventa in božiča!


Žena, ki upodablja razumnost, drži v desnici kačo, v le­vici pa lobanjo. Za­gledana vanjo pre­mišljuje osmrti, ker hoče s tem po­vedati, da je dose­gljiva le z medita­cijo, ki se poglablja in gleda na člove­kov konec.
Razumnost, imenujemo jo tudi krščanska modrost, je prva med poglavitnimi krepostmi. Pomaga nam, da v različnih okoliščinah in primerih spoznamo, kaj je v skla­du z Božjo voljo, ter nas nagiba, da se po tem spoznanju tudi rav­namo. Pomaga nam spoznati, kaj moramo storiti in česa se moramo izogibati, da bo naše življenje stal­na pot k Bogu. Pove nam tudi, da se je treba marsikateri stvari od­povedati, če hočemo napredovati v duhovnem življenju. Nadnarav­na krepost razumnosti nam sve­tuje, da z vsem čutom odgovorno­sti in z vso resnostjo uporabljamo čas, ki nam ga daje Bog, da si pri­dobimo dobrine, ki ne bodo nikoli minile.
Kaj to pomeni in kako uporabljati krepost razumnosti, nam lepo po­nazori prilika o pametnih in ne­spametnih devicah, ki se konča z naukom: »Čujte torej, ker ne veste
ne ure ne dneva.« To pomeni: bodi­te modri, delajte vedno razumno, da vam pozneje ne bo treba obžalo­vati svojih storjenih dejanj. Razu­mnost ureja in usmerja vse krepo­sti: kaže jim pravo mero, da človek ne bi pretiraval.
Razumno ravnamo, če vsako deja­nje trezno premislimo, preudarimo in točno določimo sredstva, ki najvarneje vodijo k cilju; če se iz preteklosti učimo za sedanjost ter če pred odločitvijo odstranimo v sebi vse, kar bi motilo naše mirno trezno presojanje (strasti, močne vtise, razburjenost, spomine ...). Če hočemo razumno ravnati in v razumnosti napredovati, mora­mo živeti v prijateljstvu z Bogom. Krepost razumnosti gojimo, če se navadimo vse presojati v razmer­ju do zadnjega cilja, pri čemer ima svoje pomembno mesto tudi mo­litev.

  V petek, 6. 12., na god sv. Ni­kolaja, bo v stolnici celodnevno češčenje. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
  V soboto, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred prazni­kom Brezmadežne. Vodil jih bo škof dr. Franc Šuštar.
  V nedeljo, 8. 12., bomo letos praznovali praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in »Miklavževo« nedeljo. Slovesno sve­to mašo ob 9.00 bo vodil gospod nadškof. Popoldan po sveti maši ob 16.00 bodo pete litanije Matere Božje. Lepo vabljeni!
  V nedeljo, 15. 12., bo gospod nadškof pri sveti maši ob 16.00 po­delil Sveta pisma letošnjim katehumenom.
  V četrtek, 19. 12., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v Baragovi dvo­rani v župnišču večer posvečen spominu na prof. Andreja Capu­dra. Lepo vabljeni!
  Ponedeljek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana), mučenka
  Torek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik
  Sreda, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka
  Četrtek, 5. 12.: sv. Saba (Sava), opat, puščavnik
  Petek, 6. 12.: sv. Nikolaj (Mi­klavž), škof
  Sobota, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni učitelj
Papež pri molitvi Angel Gospodov v nedeljo, 17.11.:
»Gospod nas kliče k sodelovanju pri izgradnji zgodovine tako, da skupaj z Njim postanemo delavci za mir, priče­valci upanja v prihodnost zveličanja in vstajenja. V veri lahko skupaj z Jezu­som hodimo po večkrat vijugastih po­teh tega sveta ter v gotovosti, da bo moč njegovega Duha upognila moči zla in jih podvrgla oblasti Božje ljubezni. Lju­bezen je večja, ljubezen je močnejša, ker je Bog. Bog je ljubezen. Kot zgled so kri­stjani mučenci, naši mučenci tudi na­šega časa, ki jih je več kot tistih na za­četku, ki so kljub preganjanju možje in žene miru. Oni nam izročajo dediščino, ki jo je vredno ohranjati in posnemati. To je evangelij ljubezni in usmiljenja. To je najdragocenejši zaklad, ki nam je bil podarjen, in najučinkovitejše priče­vanje, ki ga lahko damo svojim sodob­nikom, da na sovraštvo odgovorimo z ljubeznijo, na žalitev z odpuščanjem. Tudi v vsakdanjem življenju, ko nas užalijo, četudi nas boli, je treba iz srca odpustiti. Ko se čutiš osovražen, moli z ljubeznijo za osebo, ki te sovraži..«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobo­tah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
·         11.00–12.00 posamezniki
·         (tiho češčenje)
·         12.00–13.00 kanoniki
·         13.00–14.00 posamezniki
·         (tiho češčenje)
·         14.00–15.00 redovnice in redovniki
·         15.00–16.00 posamezniki
·         (tiho češčenje)
·         16.00–17.00 župnijski pastoralni svet
·         17.00–18.00 neokatehumeni
·         18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.