V zadnjih dneh cerkvenega leta napetost in domišljijo stopnjuje tudi
Božja beseda: »Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med
narodi stiska in zmeda zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo koprneli od
strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo
majale« (Lk 21,25–26). Kdo ni prav v letošnjem novembru ob vseh ujmah, požarih
in vojnah pomislil, ali ni mogoče to, o čemer piše evangelist Luka, že pred
vrati. Ko smo razpoloženjsko že povsem na tleh, pride do preobrata.
Izaija nas povabi: »Pridite,
pojdimo na Gospodovo goro!« Kdo ne bi šel in izstopil iz strašljivega obroča
minljivosti. Spreletava nas hrepenenje, da bi nekdo predrl mrakobno obnebje in
nas dvignil do višine, kjer nas ne bi več doseglo bučanje valov, da nas sile,
ki majejo naše temelje, ne bi ogrozile.
Dobro vemo, da se grožnje, ki pritiskajo na nas, tudi v letošnjem
adventu ne bodo odmaknile. Izaijev klic namreč ne meri na ekološki preobrat, na
mir med narodi, na trajno ozdravitev vseh bolnikov … Vse to bo še naprej povsem
tako, kot je. Toda Gospodova beseda skozi našo neobetavno logiko vendarle seže
v dušo in od znotraj spreminja naše čutenje.
Čeprav nam razum še naprej dopoveduje, da svojih mečev nikoli ne bomo
prekovali v lémeže in sulic v srpe, naše srce ve, da se bo nazadnje uresničilo
prav to, v kar razum ne verjame, a je duši, ki je odprta in preprosta, dano po
milosti.
Milan Knep
ODPRIMO SE KRISTUSU, KI TRKA NA VRATA NAŠEGA SRCA!
»Večina ljudi uresniči v svojem življenju le
majhen delček svojega bitja. Kot tisti znani skopuhi, ki so umirali, ker so
potrošili le najnujnejše. Svetnik ne živi le od najnujnejšega, marveč investira
v življenje ves svoj kapital, investira svojo dušo! Zgroženi lahko ugotavljamo,
da se ljudje porajajo, živijo in umirajo, ne da bi zaživeli s polno dušo ...
Ali ne bo pogubljenje morda prav v prepoznem spoznanju po smrti, da je bila
naša duša popolnoma neizkoriščena...?«
George
Bernanos
Prvi korak, ki naj bi ga naredili v letošnjem
adventu, bi bil lahko prav v spoznanju tega, da nam je vdihnjena duša, iz
katere moramo v polnosti zaživeti. Zaživeti tako kot hišni gospodar, ki silam
teme, greha in strasti ne pusti spodkopavati temeljev svoje hiše. Advent nas
kliče k čuječnosti, pripravljenosti. Kristus je že prišel na svet, bo zopet
prišel, predvsem pa vedno znova PRIHAJA. Na različne načine, po različnih
ljudeh in dogodkih prihaja pred vrata našega srca. Trka potiho, ne razbijaško
ali vsiljivo, in čaka. Čaka, da se mu z notranje strani odprejo vrata in mu mi
sami ponudimo gostoljubje. Šele takrat bo vstopil in napolnil hišo, osmislil
naše življenje. Postati sprejemljiv za to trkanje in se odpreti Bogu, ki prihaja
to je ves smisel adventa in božiča!
Žena, ki upodablja razumnost, drži v desnici kačo, v levici pa lobanjo. Zagledana vanjo premišljuje osmrti, ker hoče s tem povedati, da je dosegljiva le z meditacijo, ki se poglablja in gleda na človekov konec.
Razumnost, imenujemo jo tudi krščanska
modrost, je prva med poglavitnimi krepostmi. Pomaga nam, da v različnih
okoliščinah in primerih spoznamo, kaj je v skladu z Božjo voljo, ter nas
nagiba, da se po tem spoznanju tudi ravnamo. Pomaga nam spoznati, kaj moramo
storiti in česa se moramo izogibati, da bo naše življenje stalna pot k Bogu.
Pove nam tudi, da se je treba marsikateri stvari odpovedati, če hočemo
napredovati v duhovnem življenju. Nadnaravna krepost razumnosti nam svetuje,
da z vsem čutom odgovornosti in z vso resnostjo uporabljamo čas, ki nam ga
daje Bog, da si pridobimo dobrine, ki ne bodo nikoli minile.
Kaj to pomeni in kako uporabljati krepost
razumnosti, nam lepo ponazori prilika o pametnih in nespametnih devicah, ki
se konča z naukom: »Čujte torej, ker ne veste
ne ure ne dneva.« To pomeni: bodite modri,
delajte vedno razumno, da vam pozneje ne bo treba obžalovati svojih storjenih
dejanj. Razumnost ureja in usmerja vse kreposti: kaže jim pravo mero, da
človek ne bi pretiraval.
Razumno ravnamo, če vsako dejanje trezno
premislimo, preudarimo in točno določimo sredstva, ki najvarneje vodijo k
cilju; če se iz preteklosti učimo za sedanjost ter če pred odločitvijo
odstranimo v sebi vse, kar bi motilo naše mirno trezno presojanje (strasti,
močne vtise, razburjenost, spomine ...). Če hočemo razumno ravnati in v
razumnosti napredovati, moramo živeti v prijateljstvu z Bogom. Krepost
razumnosti gojimo, če se navadimo vse presojati v razmerju do zadnjega cilja,
pri čemer ima svoje pomembno mesto tudi molitev.
• V petek, 6. 12., na god sv. Nikolaja, bo v
stolnici celodnevno češčenje. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
• V soboto, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne
večernice pred praznikom Brezmadežne. Vodil jih bo škof dr. Franc Šuštar.
• V nedeljo, 8. 12., bomo letos praznovali
praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in »Miklavževo« nedeljo. Slovesno
sveto mašo ob 9.00 bo vodil gospod nadškof. Popoldan po sveti maši ob 16.00
bodo pete litanije Matere Božje. Lepo vabljeni!
• V nedeljo, 15. 12., bo gospod nadškof pri
sveti maši ob 16.00 podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom.
• V četrtek, 19. 12., bo po večerni sveti maši
ob 19.15 v Baragovi dvorani v župnišču večer posvečen spominu na prof. Andreja
Capudra. Lepo vabljeni!
• Ponedeljek, 2. 12.: sv. Bibijana (Vivijana),
mučenka
• Torek, 3. 12.: sv. Frančišek Ksaver, duhovnik
• Sreda, 4. 12.: sv. Barbara, mučenka
• Četrtek, 5. 12.: sv. Saba (Sava), opat,
puščavnik
• Petek, 6.
12.: sv. Nikolaj (Miklavž), škof
• Sobota, 7. 12.: sv. Ambrož, škof, cerkveni
učitelj
Papež pri molitvi Angel Gospodov v nedeljo,
17.11.:
»Gospod nas kliče k sodelovanju pri izgradnji
zgodovine tako, da skupaj z Njim postanemo delavci za mir, pričevalci upanja v
prihodnost zveličanja in vstajenja. V veri lahko skupaj z Jezusom hodimo po
večkrat vijugastih poteh tega sveta ter v gotovosti, da bo moč njegovega Duha
upognila moči zla in jih podvrgla oblasti Božje ljubezni. Ljubezen je večja,
ljubezen je močnejša, ker je Bog. Bog je ljubezen. Kot zgled so kristjani
mučenci, naši mučenci tudi našega časa, ki jih je več kot tistih na začetku,
ki so kljub preganjanju možje in žene miru. Oni nam izročajo dediščino, ki jo
je vredno ohranjati in posnemati. To je evangelij ljubezni in usmiljenja. To je
najdragocenejši zaklad, ki nam je bil podarjen, in najučinkovitejše pričevanje,
ki ga lahko damo svojim sodobnikom, da na sovraštvo odgovorimo z ljubeznijo,
na žalitev z odpuščanjem. Tudi v vsakdanjem življenju, ko nas užalijo, četudi
nas boli, je treba iz srca odpustiti. Ko se čutiš osovražen, moli z ljubeznijo
za osebo, ki te sovraži..«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
CELODNEVNO ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA v petek, 6. decembra
·
11.00–12.00 posamezniki
·
(tiho češčenje)
·
12.00–13.00 kanoniki
·
13.00–14.00 posamezniki
·
(tiho češčenje)
·
14.00–15.00 redovnice in redovniki
·
15.00–16.00 posamezniki
·
(tiho češčenje)
·
16.00–17.00 župnijski pastoralni
svet
·
17.00–18.00 neokatehumeni
·
18.00 sklep češčenja s petimi
litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar