33. NEDELJA MED LETOM
Glej, pride dan, razžarjen kakor peč, in vsi predrzneži in vsi, ki delajo krivično, bodo strnišče, dan, ki pride, jih bo sežgal« (Mal 3,19). Na preroka Malahija se navezuje Jezus v današnjem evangeliju: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil razrušen« (Lk 21,6). Sporočilo teh dveh besedil ni zastraševanje in katastrofična napoved, marveč oznanilo, naj zgradbo svojega življenja in temeljev svoje družine ne postavimo na beton, na ekonomska in politična omrežja, na podeželje, kjer bomo varni pred poplavami, požari in plazovi. Na teh temeljih so počivale vse civilizacije, dinastije in družine, ki so jih zaznamovale, a je doslej vse doletel prav takšen konec, kot ga opisujeta izbrana odlomka. Vsi se izobražujemo in trdo delamo, da bi ustvarili prav to, kar smo navedli. Ali je vredno, se sprašujemo, če od vsega, kar bomo zgradili, ne bo ostal kamen na kamnu? Seveda je vredno, če nas vse to vodi k tistemu enemu, edino potrebnemu, k Bogu. A tu tiči past. Dan, razžarjen kakor peč, dnevi, ko ne bo ostal kamen na kamnu, se zdijo daleč. Doleteli naj bi šele naslednje generacije, mi pa naj bi rušenju srečno ušli, zato naj grabimo, kolikor hitro je mogoče, in ujamemo oboje: dobrine in v zadnjem hipu še Boga. Ali te dni tako razmišljajo tudi v Kaliforniji, kjer niso več kos nenehnim požarom, kjer morajo za namakanje polj vrtati že več kot sto metrov globoko, da pridejo do podtalnice in je začaran krog med dobrinami in energijo, ki je potrebna za proizvodnjo dobrin, že skoraj sklenjen? Sv. Pavel nas pomirja, naj v miru delamo in jemo svoj kruh, a tako, da noben dan ne izgubimo Gospoda izpred oči.
Milan Knep
Teden zaporov. V tednu od 17. do 23. novembra
2019 bomo obhajali teden zaporov, katerega namen
je, da se kristjani bolje zavemo potreb zaprtih oseb in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih v zaporskem sistemu in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Naslov letošnjega tedna zaporov je »Kaj je zate svoboda & si ti svoboden?«. Božja volja in namen za vse ljudi je osvoboditev - osvoboditev, da bi bili takšni ljudje, kot nas je ustvaril. V zaporu so mnogi, ki jim je pogosto težko verovati, da je Bogu sploh mar zanje in za njihova življenja. Težko sprejemajo idejo, da so ustvarjeni po Božji podobi, in ne zmorejo upati v prihodnost z Bogom brez prestopkov, zločinov, aretacij in zapora. V molitvi bomo prosili zanje, naj jih Gospod osvobodi ujetosti v začaran krog kriminala, za vse nas pa, da nam pomaga, da bomo zaživeli v svobodi Božjih otrok.
Vzgojen je bil kot pogan, vendar se je ob
poslušanju apostola Barnaba spreobrnil in prejel krst. Po vsej verjetnosti je
on tisti, ki ga apostol Pavel omenja kot svojega sodelavca v pismu Filipljanom,
saj ga je, prav tako kot apostola Petra, osebno poznal. Peter ga je celo
določil za svojega naslednika, vendar je to postal šele pod pritiskom klera in
ljudstva. Cerkev je vodil v letih 92 do 101. Znano je njegovo pismo
Korinčanom, v katerem poskuša pomiriti notranje spore znotraj skupnosti v
Korintu.
Konec 1. stoletja naj bi ga po ukazu cesarja
izgnali iz Rima na otok Krim, kjer je umrl mučeniške smrti. Njegove relikvije
sta našla sveta brata Ciril in Metod, ki sta jih (potovala sta čez naše kraje)
leta 867 ponesla v Rim in bila tam zelo slovesno sprejeta. Legenda pripoveduje,
da je v izgnanstvu v mesto Herson na Krimu moral Klemen delati v tamkajšnjem
zloglasnem kamnolomu marmorja. Ko je s svojimi sotrpini na vročih skalah ob
slanem morju trpel strahovito žejo, je Klemen prosil Boga, naj jim pomaga. Po
njegovi molitvi je začel čudežno izvirati studenec sladke vode, da so si
izmučeni obsojenci lahko pogasili žejo. Po tem čudežu se jih je veliko
spreobrnilo, to pa je seveda razdražilo druge pogane, tako da so mu za vrat
privezali težko sidro in ga utopili v Črnem morju. Nekaj Klemenovih navodil
Korinčanom: Ponižajmo se, bratje, in odložimo vsako bahaštvo, nespamet in
jezo! Bodimo med seboj prijazni, v skladu z milosrčnostjo in ljubeznivostjo
Njega, ki nas je ustvaril! Ogibljimo se obrekovanja, omadeževanega in nečistega
objemanja, pijanstva, prevratniških novotarij, gnusnih želja. Ogrnimo se v
slogo, bodimo ponižni, zdržni, oddaljimo se od šepetanja in obrekovanja,
opravičujmo se z deli, ne z besedami. Vsak izmed nas naj v svojem stanu Bogu
ugaja z dobro vestjo in poštenostjo, z dostojanstvom in naj ne prestopa
določenega pravila svoje službe.
Srčnost je Quaglio upodobil v vojaški opravi z
oklepom in čelado. V roki drži meč, ovit s kačo, pred seboj pa ščit z levjo
glavo. Čelado ji ovija lovorov venec, nad njo pa plapola napis »S temi sadovi«
(His frugibus). Meč naj bi pomenil moč telesa, kača pa preudarnost duha; obe
združeni lahko dosegata velike uspehe (prinašata sadove). Srčnost (hrabrost) je
nadnaravna krepost, ki nam daje moč, da delamo dobra dela in jih kljub težavam
dokončamo. Duhovno življenje namreč zahteva neprestan trud in napor. Naša
narava je velikokrat nagnjena k slabemu, boriti se moramo proti mikom in
vplivom sveta, ki nas vlečejo proč od Boga. Brez moči in junaštva ni mogoče
zmagovati (zato bojna oprema in meč). Krepost hrabrosti nam da pogum in moč, da
se lotimo tudi težkih stvari in potem pri tem delu vztrajamo. Srčen človek
pristopi k vsaki dolžnosti z notranjim veseljem, z osebno zavzetostjo, vnemo
in natančnostjo. Kako si pridobimo to krepost oz. na kaj moramo biti pozorni?
Najprej moramo biti pripravljeni na morebitne težave pri delu za svoje duhovno
življenje. S samovzgojo moramo zatirati mehkužnost in preveliko popustljivost
do samega sebe. Naše življenje naj vodi misel na Boga, zavedati se moramo njegove
bližine in mu zaupati. Predvsem pa moramo imeti živo ljubezen do Boga.
H kreposti srčnosti spadajo še druge
kreposti, kot so: velikodušnost, potrpežljivost in stanovitnost. Velikodušnost
je človekovo plemenito razpoloženje, s katerim se je pripravljen lotevati
tudi velikih stvari za Boga in bližnjega ter se pri tem ne ravna po zemeljskih
nagibih (častiželjnost, stremuštvo). Potrpežljivost nam pomaga, da iz ljubezni
do Boga pogumno prenašamo telesno ali duševno trpljenje. Stanovitnost pa nam
daje moč, da se brez prenehanja trudimo za napredek v duhovnem življenju in
ne popuščamo zaradi utrujenosti, malodušnosti ali mehkužnosti.
• V nedeljo,
24. 11., bo ob 9.00 nadškof daroval sveto mašo ob prazniku
Kristusa Kralja. Lepo vabljeni!
• V petek,
29. 11. , bo ob 16.00 v veroučni učilnici izdelovanje
adventnih venčkov. Lepo vabljeni!
• Ponedeljek, 18. 11.: posvetitev bazilik sv.
Petra in Pavla
• Torek, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica,
mistikinja
• Sreda, 20. 11.: sv. Edmund, kralj
• Četrtek, 21. 11.: darovanje Device Marije
• Petek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka
• Sobota, 23. 11.: sv. Klemen I., papež,
mučenec
Papež Frančišek udeležencem simpozija o glasbi
v Vatikanu: »Glasbeni izvajalec ima veliko skupnega s tistim, ki študira Sveto
pismo, z bralcem Božje besede; v najširšem smislu s tistimi, ki si prizadevajo
razlagati znamenja časov; in še bolj na splošno s tistimi (to bi morali biti
vsi), ki sprejemajo in poslušajo drugega, da bi vstopili v iskren dialog. Vsak
kristjan je namreč uresničevalec Božje volje v svojem življenju in z njo z
veseljem poje Bogu pesem hvale in zahvale. S to pesmijo Cerkev razlaga
evangelij skozi zgodovino. Devica Marija je to storila na idealen način v
svojem Magnifikatu; in svetniki so razlagali Božjo voljo v svojem življenju
ter poslanstvu.
Sveti papež Pavel VI. je leta 1964 med
zgodovinskim srečanjem z umetniki izrazil naslednjo misel: »Kakor veste, je
naše poslanstvo oznanjati in storiti, da bi bil svet duha, nevidnega,
neizrekljivega, svet Boga dostopen ter razumljiv, ali bolje, ganljiv. In pri
tem delu, ki prenaša nevidni svet v dostopne, razumljive formule, ste vi
mojstri. To je vaš poklic, vaše poslanstvo; in vaša umetnost je prav to, da z
neba duha izmamite njegove zaklade in jih preoblečete v besedo, barve, oblike,
dostopnost.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar