sobota, 5. oktober 2019

Teden Božje Besede 6. 10. 2019-13. 10. 2019


V tem letu smo v časopisu Delo, Dru­žini in drugod naleteli na vrsto prispevkov o evtanaziji. Zago­vorniki prijazne smrti želijo tistim, ki jim postane sta­rost zaradi mnogih tegob neznosno breme, omogo­čiti prekinitev brezupnega životarjenja.
Večkrat se sprašujem, kako o prenašanju težav razmišlja moja mama, ki je marca dopolnila 95 let. Vse življenje je skrbela za druge, se­daj drugi skrbijo zanjo. To je zanjo skrajno mučno. Hvala Bogu, da je na nogah. Nikomur ne more nič kon­kretnega pomagati. Več kot to, da svoji hčerki, ki s svojo družino skrbi zanjo, naroči, koliko naj gre iz njene pokojnine za misijone, za faro, vnu­ka ali pravnuka, ne more storiti. Z velikim naporom pregleduje verski tisk, radia in televizije pa njeni živci ne prenesejo več.
Kaj potem dela štiriindvajset ur na dan? Se dolgočasi, obupuje, sitnari?
Dejansko nič od tega. Pač pa moli ro­žni venec. Samo Bog ve, kolikokrat na dan pride naokoli. Marija in Jezus sta njena družba. Vanjo pa vključu­je vse, ki jih ima rada. V duhu se sprehaja od ene družine do druge, od enega obraza do drugega. Vsak od njih ima svojo zgodbo in svoje potrebe. Vnuki in pravnuki hodijo po njej neznanih in nerazumljivih poteh. Za zelo malo od tega, kar ji pripo­vedujejo, ve, kaj pomeni. Njihov svet ni njen svet. Tiho jih izroča v Božje varstvo. In čeprav življenja, ki ga ži­vijo, ne more deliti z njimi, so vseeno njeni in so ji blizu, saj z rožnim ven­cem sledi njihovim dušam. Zadošče­nje, da nihče od njih ni izgubil vere, je zanjo neprecenljivo. Čeprav ima večkrat občutek, da je že onkraj, pri pokojnem možu in hčerki, je vendar­le tu, v zemeljski resničnosti, v kateri se je zgarala.
Uvajanje v rožni venec je naložba za starost in sila, ki odganja misel na evtanazijo.  
Milan Knep

Izredni misijonski mesec. Da bi obudil misijonsko zavest kristjanov po vsem svetu, je papež Frančišek le­tošnji mesec oktober razglasil za izre­dni misijonski mesec. V sklopu tega dogodka se bodo tudi pri nas odvija­le nekatere posebne dejavnosti. Tako bo med drugim v Ljubljani v prosto­rih Zavoda sv. Stanislava v soboto, 12. oktobra, misijonski simpozij; v sredo, 16. oktobra, pri frančiškanih poseb­na misijonsko obarvana študentska maša in po njej pogovor z misijonarji; v mesecu oktobru (Zavod sv. Stanisla­va) in decembru (Galerija Družina) pa si boste lahko ogledali potujočo misijonsko razstavo. Lepo vabljeni na te dogodke, zlasti pa k pogloblje­nemu delu in molitvi za misijone. Teden za življenje. Od 6. do 13. ok­tobra 2019 bo v Cerkvi na Sloven­skem 28. teden za življenje z geslom Hvala za moč upanja. Začetek bo v nedeljo, 6. 10., na Brezjah ob 15.00 z molitveno uro »za« življenje in sve­to mašo po njej. V sklopu različnih srečanj bo v ponedeljek, 7. 10., v Lju­bljani na sedežu Gibanja za življenje (Rimska c. 13) ob 18.00 srečanje za mlade »Upanje v soočanju z bolezni­jo«. Več o tem si preberite na njihovi spletni strani https://gibanjezazivljenje.si/.

Angel Jožef Roncalli se je rodil 25. novembra 1881 v vasici Sotto il Monte v škofiji Bergamo v severni Italiji v revni kmečki družini, bil je četr­ti od štirinajstih otrok. Očetu je bilo ime Janez Krstnik, mati pa je bila Marijana Julija, roj. Mazzola. Bil je zelo bister, zato je šolanje nadaljeval na papeški univerzi Gregoriana in tam doktoriral.

V duhovnika je bil posvečen 10. avgusta 1904; v škofa pa 19. marca 1925, obakrat v Rimu. Opravljal je različne službe in bil: tajnik bergamskega škofa Radinija: 1905-1914; vojaški kaplan v bolni­šnici v Bergamu: 1915-1918; duhov­ni vodja v bergamskem semenišču: 1918-1920; predsednik italijanskega sveta papeške družbe za širjenje vere: 1921-1925; apostolski vizitator in ka­sneje delegat v Bolgariji: 1925-1934; apostolski delegat za Turčijo in Grči­jo v Carigradu: 1935-1945; apostolski nuncij v Parizu: 1945-1952; kardinal in beneški patriarh: 1953-1958. 28. oktobra 1958 je bil izvoljen za 261. papeža kot »prehodni« papež, a se je v zgodovino zapisal kot vse kaj drugega. Poleg tega, da je izdal osem okrožnic in več apostolskih pisem, je na veliko presenečenje vseh 25. decembra 1959 napovedal 2. vatikanski vesoljni zbor, ki ga je odprl 11. oktobra 1962, nada­ljeval pa njegov naslednik. Umrl je 3. junija 1963, 3. septembra 2000 pa ga je Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Oba skupaj je za svetnika razglasil pa­pež Frančišek 27. aprila 2014.
Njegova misel: »Če mi bo Gospod podaril dolgo življenje in možnost, da bom tak duhovnik, da bo Cerkev ime­la kaj koristi od njega, hočem, da se bo reklo o meni, da sem bil duhovnik žive vere ... Odpočival si bom v nebesih. To so leta naporov ... Vse za Gospoda in v Gospodu. Delati hočem zavzeto, a brez zaskrbljenosti, kako bo uspelo. Potrudil se bom, kakor da je vse odvisno od mene,
obenem pa tako, kakor da moje delo ni nič važno.«

V grbu cesarja Friderika III. je črn dvoglavi orel na zlatem polju, ki ima na prsih ščit s srebrnim tramom na rdečem polju, ki predstavlja Avstri­jo. Grb je kronan s cesarsko krono, ob njej sta meč in žezlo. Cesar Friderik III. se je rodil 21. 9. 1415 v Innsbrucku, bil je najstarej­ši sin vojvode Ernesta Železnega in njegove druge žene Zimburge Mazovijske. Leta 1424 je postal notranjeavstrijski vojvoda, leta 1440 je bil izvo­ljen za nemškega kralja (kot Friderik IV.), leta 1452 pa za cesarja svetega rimskega cesarstva. Bil je najdlje vla­dajoči sveti rimski cesar in zadnji, ki ga je papež kronal v Rimu. Poročen je bil z Eleonoro Portugalsko, s katero je imel dva otroka: bodočega cesarja Maksimiljana I. in hčer Kunigundo. Umrl je 19. 8. 1493 v Linzu. Čas nje­gove vladavine je zaznamoval boj za oblast znotraj habsburških dežel (boj s Celjani), boj za Ogrsko (Matija Korvin) in turški vpadi. Na naših tleh je pustil pomembne sledi. Po dedni pogodbi (leta 1443) s grofi Celjskimi je po njihovem izu­mrtju utrdil oblast Habsburžanov na Slovenskem in zaokrožil ozemlje. 6. decembra 1461 je ustanovil ljubljan­sko škofijo ter si pridržal pravico do imenovanja ljubljanskih škofov in stolnih kanonikov (to je veljalo vse do razpada monarhije 1918). Za do­tacijo (gospodarsko osnovo) je škofi­ji namenil premoženje ukinjenega benediktinskega samostana v Gor­
njem Gradu. Leta 1463 je izdal li­stino o izboljša­nju kranjskega deželnega grba v zahvalo kranj­skemu plem­stvu, ki mu je med prvimi pri­šlo na pomoč, ko so ga leta 1462 Dunajčani oblegali v njegovem du­najskem gradu.
Leta 1444 je obiskal Ljubljano, kjer je sprejel poklon deželnih stanov in tu ostal več mesecev (z njim je bil tudi bodoči papež Pij II.). Dal je prezidati, razširiti in utrditi ljubljanski grad, prvotno leseno in pozneje zi­dano trdnjavo. Med gradnjo je grad večkrat obiskal, ob posvetitvi graj­ske kapele leta 1489 pa je Ljubljani poklonil velik bronast zvon, na ka­terem je še danes viden napis o tem blagohotnem dejanju.

DOGODKI PRED NAMI

  V ponedeljek, 7. 10., bo po večer­ni sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek župnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo vabljeni!
  V torek, 8. 10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku aka­demskega leta.
  V sredo, 9. 10., bo ob 18.30 upok. nadškof Anton Stres daroval t. i. »rde­čo mašo« ob začetku sodnega obdo­bja.
  V četrtek, 17.10., bo ob 19.15 v Bara­govi dvorani v župnišču predavanje dr. Željka Oseta: Pomembni dogodki in procesi v zgodovini Univerze v Lju­bljani. Lepo Vabljeni!
  V petek, 18. 10., bo ob 20.00 v stol­nici koncert Komornega zbora Ave in zbora Grupo Coral de Lagos iz Potrugalske. Lepo vabljeni k poslušanju!

   Nedelja, 6. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska
   Ponedeljek, 7. 10.: rožnovenska Mati Božja
   Torek, 8. 10.: sv. Benedikta, de­vica, mučenka
   Sreda, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in mučenec
  Četrtek, 10. 10.: sv. Danilo, škof
   Petek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež
   Sobota, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec
   Nedelja, 13. 10.: 28. nedelja med letom

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožene­ga venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev vodijo bogoslovci.

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobo­tah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

MISEL TEDNA

Papež Frančišek predstavnikom misijonarskih inštitutov:
»Misijonar živi pogum evangelija brez pretiranega preračunavanja in gre pogosto onkraj splošne zdrave pameti, kajti žene ga zaupanje, položeno le v Jezusa. Obstaja misijonska mistika, žeja po občestvu s Kri­stusom po pričevanju. To mistiko je treba znova odkriti v vsej njeni očarljivi lepoti, kajti v njej se za vsak čas hrani njena izje­mna moč... Ne bojte se pričevati za Jezusa tudi tam, kjer je neprijetno ali neprimerno. On bo znal najti načine, da bo tisto malo seme, kar je njegovo ime, ki ga bosta misi­jonar ali misijonarja izgovorila v ljubezni, pognalo korenine in počasi postalo drevo trdne vere, v katerega senci bodo mnogi lahko počivali.«

Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar