V tem letu smo v časopisu Delo, Družini in
drugod naleteli na vrsto prispevkov o evtanaziji. Zagovorniki prijazne smrti
želijo tistim, ki jim postane starost zaradi mnogih tegob neznosno breme,
omogočiti prekinitev brezupnega životarjenja.
Večkrat se sprašujem, kako o prenašanju težav
razmišlja moja mama, ki je marca dopolnila 95 let. Vse življenje je skrbela za
druge, sedaj drugi skrbijo zanjo. To je zanjo skrajno mučno. Hvala Bogu, da je
na nogah. Nikomur ne more nič konkretnega pomagati. Več kot to, da svoji
hčerki, ki s svojo družino skrbi zanjo, naroči, koliko naj gre iz njene
pokojnine za misijone, za faro, vnuka ali pravnuka, ne more storiti. Z velikim
naporom pregleduje verski tisk, radia in televizije pa njeni živci ne prenesejo
več.
Kaj potem dela štiriindvajset ur na dan? Se
dolgočasi, obupuje, sitnari?
Dejansko nič od tega. Pač pa moli rožni
venec. Samo Bog ve, kolikokrat na dan pride naokoli. Marija in Jezus sta njena
družba. Vanjo pa vključuje vse, ki jih ima rada. V duhu se sprehaja od ene
družine do druge, od enega obraza do drugega. Vsak od njih ima svojo zgodbo in
svoje potrebe. Vnuki in pravnuki hodijo po njej neznanih in nerazumljivih
poteh. Za zelo malo od tega, kar ji pripovedujejo, ve, kaj pomeni. Njihov svet
ni njen svet. Tiho jih izroča v Božje varstvo. In čeprav življenja, ki ga živijo,
ne more deliti z njimi, so vseeno njeni in so ji blizu, saj z rožnim vencem
sledi njihovim dušam. Zadoščenje, da nihče od njih ni izgubil vere, je zanjo
neprecenljivo. Čeprav ima večkrat občutek, da je že onkraj, pri pokojnem možu
in hčerki, je vendarle tu, v zemeljski resničnosti, v kateri se je zgarala.
Uvajanje v rožni
venec je naložba za starost in sila, ki odganja misel na evtanazijo.
Milan Knep
Izredni misijonski mesec. Da
bi obudil misijonsko zavest kristjanov po vsem svetu,
je papež Frančišek letošnji mesec oktober razglasil za izredni misijonski
mesec. V sklopu tega dogodka se bodo tudi pri nas odvijale nekatere posebne
dejavnosti. Tako bo med drugim v Ljubljani v prostorih Zavoda sv. Stanislava v
soboto, 12. oktobra, misijonski simpozij; v sredo, 16. oktobra, pri
frančiškanih posebna misijonsko obarvana študentska maša in po njej pogovor z
misijonarji; v mesecu oktobru (Zavod sv. Stanislava) in decembru (Galerija
Družina) pa si boste lahko ogledali potujočo misijonsko razstavo. Lepo vabljeni
na te dogodke, zlasti pa k poglobljenemu delu in molitvi za misijone. Teden za
življenje. Od 6. do 13. oktobra 2019 bo v Cerkvi na Slovenskem 28. teden za
življenje z geslom Hvala za moč upanja. Začetek bo v nedeljo, 6. 10., na
Brezjah ob 15.00 z molitveno uro »za« življenje in sveto mašo po njej. V
sklopu različnih srečanj bo v ponedeljek, 7. 10., v Ljubljani na sedežu
Gibanja za življenje (Rimska c. 13) ob 18.00 srečanje za mlade »Upanje v
soočanju z boleznijo«. Več o tem si preberite na njihovi spletni strani https://gibanjezazivljenje.si/.
Angel Jožef Roncalli se je rodil 25. novembra
1881 v vasici Sotto il Monte v škofiji Bergamo v severni Italiji v revni kmečki
družini, bil je četrti od štirinajstih otrok. Očetu je bilo ime Janez Krstnik,
mati pa je bila Marijana Julija, roj. Mazzola. Bil je zelo bister, zato je
šolanje nadaljeval na papeški univerzi Gregoriana in tam doktoriral.
V duhovnika je bil posvečen 10. avgusta 1904;
v škofa pa 19. marca 1925, obakrat v Rimu. Opravljal je različne službe in bil:
tajnik bergamskega škofa Radinija: 1905-1914; vojaški kaplan v bolnišnici v
Bergamu: 1915-1918; duhovni vodja v bergamskem semenišču: 1918-1920;
predsednik italijanskega sveta papeške družbe za širjenje vere: 1921-1925;
apostolski vizitator in kasneje delegat v Bolgariji: 1925-1934; apostolski
delegat za Turčijo in Grčijo v Carigradu: 1935-1945; apostolski nuncij v
Parizu: 1945-1952; kardinal in beneški patriarh: 1953-1958. 28. oktobra 1958 je
bil izvoljen za 261. papeža kot »prehodni« papež, a se je v zgodovino zapisal
kot vse kaj drugega. Poleg tega, da je izdal osem okrožnic in več apostolskih
pisem, je na veliko presenečenje vseh 25. decembra 1959 napovedal 2. vatikanski
vesoljni zbor, ki ga je odprl 11. oktobra 1962, nadaljeval pa njegov
naslednik. Umrl je 3. junija 1963, 3. septembra 2000 pa ga je Janez Pavel II.
razglasil za blaženega. Oba skupaj je za svetnika razglasil papež Frančišek
27. aprila 2014.
Njegova
misel: »Če mi bo Gospod podaril dolgo življenje in
možnost, da bom tak duhovnik, da bo Cerkev imela kaj koristi od njega, hočem,
da se bo reklo o meni, da sem bil duhovnik žive vere ... Odpočival si bom v
nebesih. To so leta naporov ... Vse za Gospoda in v Gospodu. Delati hočem
zavzeto, a brez zaskrbljenosti, kako bo uspelo. Potrudil se bom, kakor da je
vse odvisno od mene,
obenem pa tako, kakor da moje delo ni nič
važno.«
V grbu cesarja Friderika
III. je črn dvoglavi orel na zlatem polju, ki ima na
prsih ščit s srebrnim tramom na rdečem polju, ki predstavlja Avstrijo. Grb je
kronan s cesarsko krono, ob njej sta meč in žezlo. Cesar Friderik III. se je
rodil 21. 9. 1415 v Innsbrucku, bil je najstarejši sin vojvode Ernesta
Železnega in njegove druge žene Zimburge Mazovijske. Leta 1424 je postal
notranjeavstrijski vojvoda, leta 1440 je bil izvoljen za nemškega kralja (kot
Friderik IV.), leta 1452 pa za cesarja svetega rimskega cesarstva. Bil je
najdlje vladajoči sveti rimski cesar in zadnji, ki ga je papež kronal v Rimu.
Poročen je bil z Eleonoro Portugalsko, s katero je imel dva otroka: bodočega
cesarja Maksimiljana I. in hčer Kunigundo. Umrl je 19. 8. 1493 v Linzu. Čas njegove
vladavine je zaznamoval boj za oblast znotraj habsburških dežel (boj s
Celjani), boj za Ogrsko (Matija Korvin) in turški vpadi. Na naših tleh je
pustil pomembne sledi. Po dedni pogodbi (leta 1443) s grofi Celjskimi je po
njihovem izumrtju utrdil oblast Habsburžanov na Slovenskem in zaokrožil
ozemlje. 6. decembra 1461 je ustanovil ljubljansko škofijo ter si pridržal
pravico do imenovanja ljubljanskih škofov in stolnih kanonikov (to je veljalo
vse do razpada monarhije 1918). Za dotacijo (gospodarsko osnovo) je škofiji
namenil premoženje ukinjenega benediktinskega samostana v Gor
njem Gradu. Leta 1463 je izdal listino o
izboljšanju kranjskega deželnega grba v zahvalo kranjskemu plemstvu, ki mu
je med prvimi prišlo na pomoč, ko so ga leta 1462 Dunajčani oblegali v
njegovem dunajskem gradu.
Leta 1444 je obiskal Ljubljano, kjer je
sprejel poklon deželnih stanov in tu ostal več mesecev (z njim je bil tudi
bodoči papež Pij II.). Dal je prezidati, razširiti in utrditi ljubljanski grad,
prvotno leseno in pozneje zidano trdnjavo. Med gradnjo je grad večkrat
obiskal, ob posvetitvi grajske kapele leta 1489 pa je Ljubljani poklonil velik
bronast zvon, na katerem je še danes viden napis o tem blagohotnem dejanju.
DOGODKI PRED NAMI
• V ponedeljek, 7. 10., bo po večerni sveti
maši ob 19.15 v župnišču sestanek župnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo
vabljeni!
• V torek, 8. 10., bo v stolnici ob 18.30
nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.
• V sredo, 9. 10., bo ob 18.30 upok. nadškof
Anton Stres daroval t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.
• V četrtek, 17.10., bo ob 19.15 v Baragovi
dvorani v župnišču predavanje dr. Željka Oseta: Pomembni dogodki in procesi v
zgodovini Univerze v Ljubljani. Lepo Vabljeni!
• V petek, 18. 10., bo ob 20.00 v stolnici
koncert Komornega zbora Ave in zbora Grupo Coral de Lagos iz Potrugalske. Lepo
vabljeni k poslušanju!
• Nedelja, 6. 10.: 27. nedelja med letom,
rožnovenska
• Ponedeljek, 7. 10.: rožnovenska Mati Božja
• Torek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica,
mučenka
• Sreda, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in mučenec
• Četrtek, 10. 10.: sv. Danilo, škof
• Petek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež
• Sobota, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski,
mučenec
• Nedelja, 13. 10.: 28. nedelja med letom
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Lepo vabljeni k skupni molitvi roženega
venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev
vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
MISEL TEDNA
Papež Frančišek predstavnikom misijonarskih
inštitutov:
»Misijonar živi pogum evangelija brez pretiranega
preračunavanja in gre pogosto onkraj splošne zdrave pameti, kajti žene ga
zaupanje, položeno le v Jezusa. Obstaja misijonska mistika, žeja po občestvu s
Kristusom po pričevanju. To mistiko je treba znova odkriti v vsej njeni
očarljivi lepoti, kajti v njej se za vsak čas hrani njena izjemna moč... Ne
bojte se pričevati za Jezusa tudi tam, kjer je neprijetno ali neprimerno. On bo
znal najti načine, da bo tisto malo seme, kar je njegovo ime, ki ga bosta misijonar
ali misijonarja izgovorila v ljubezni, pognalo korenine in počasi postalo drevo
trdne vere, v katerega senci bodo mnogi lahko počivali.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar