Če si pred sto leti, v dobi scientizma, ko so
se mnogi vdajali prepričanju o absolutni moči znanosti in njenih metod, zunaj
cerkvenega okolja nihče ni drznil resno govoriti o angelih, je danes drugače.
Pesnik Tone Pavček (19282011) je, preden je umrl, dokončal svojo zadnjo
pesniško zbirko z naslovom Angeli. Z zadnjimi močmi je svoji hčerki naročil, naj
poskrbi za izid knjige prav na Prešernov dan 2012. Svojim štiriinštiridesetim
angelom je dal nenavadna imena: angel za žene, angel mojega rojstva, angel
poroke, angel za deklice, angel pomorščakov itd.; zadnji angel za srce. Zanj
angeli niso nadnaravna bitja, temveč hvalnica življenju, ki se pretaka skozi
živa bitja, skozi človeka tudi kot zavest, zato je za vsakega posameznika
neizmerno boleče, da ga življenje zapušča in v drugem bitju naprej teče svoj
večni tok.
Življenje pri Pavčku in drugih, ki ga rišejo s
podobami dobrih sil narave, ni oseba, kot v evangeliju, kjer se Jezus
poistoveti z Življenjem samim.
Pri njem gre za posebno obliko vitalizma, za
nazor, da je v živih organizmih posebna sila. Vitalizem poudarja brezosebno
življenjsko moč in slavi življenje v vseh njegovih pojavnih oblikah, tudi v
umetniški ustvarjalnosti. Angeli za vitaliste niso duhovna bitja, temveč nekakšne
alegorije, prispodobe za raznolike oblike življenja. Sveto pismo o naravi
angelov, o njihovi ontološki biti pove le to, da so duhovna bitja, veliko več
pa govori o njihovi službi, o posredovanju med nebeškim in zemeljskim, Bogom
in ljudmi. In to nam zadostuje, da se lahko angelom priporočamo ter se na
njihovo varstvo in priprošnjo zanesemo takrat, ko smo njihove pomoči najbolj
potrebni.
Milan
Knep
V nedeljo bo na Rakovniku ob 15.00 slovesna
sveta maša ob sklepu škofijskega postopka za misijonarja Andreja Majcna. Prav
je, da si ob tem na kratko prikličemo v spomin njegov življenjepis.
Rodil se je 30. septembra 1904 v Meljah pri
Mariboru. Njegov oče Andrej je bil sodni izvedenec na sodišču, zelo zaveden
Slovenec, mati pa Marija, roj. Šlik. Bil je prvorojenec, za njim sta se rodili
še sestri Marica in Milka ter brat Zoran, ki pa je še kot otrok umrl. Zaradi
očetovega poklica so se večkrat selili: Iz Maribora v Kozje, nato pa v Krško,
kjer je preživel svoja mladostniška leta. Tu je hodil v ljudsko in meščansko
šolo, diplomiral pa je na učiteljišču v Mariboru. Po diplomi je bil eno leto
učitelj za otroke sirote na Radni, kasneje pa je kot bogoslovec na Rakovniku
deloval kot vzgojitelj in strokovni učitelj rokodelcev (krojačev, čevljarjev,
mizarjev) v obrtnih šolah.
Jeseni 1923 je začel z noviciatom v
salezijanski družbi in 4. oktobra 1925 na Radni naredil prve zaobljube. V
duhovnika je bil posvečen 2. julija 1933 v Ljubljani in si za novomašno geslo
izbral besede: »Po milosti Božji sem to, kar sem!« 15. avgusta 1935 je na
Rakovniku prejel misijonski križ in odšel v misijone, kjer je preživel 44 let.
Njegove misijonske postojanke so bile: Kitajska (1935-1951), Makao (1951-1952),
Severni Vietnam (1952-1954), Hongkong (1954-1956), Južni Vietnam (1956-1976),
Tajvan (1976-1979)./ Bil je vsestransko uspešen, deloval" je predvsem kot1
vzgojitelj, ravnatelj šol, magister novincev ter graditelj zavodov in
cerkva. Zapustil je tudi dragoceno pisno dediščino: dva zvezka Osebne
duhovnosti, šest zvezkov Premišljevanj in Duhovnih dnevnikov ter zvezek
preverjanja svojega življenja ob 60. obletnici redovnih zaobljub. Po vrnitvi v
domovino je živel in pomagal na Rakovniku, kjer je 30. septembra 1999 umrl.
Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je začel 24. septembra 2010.
Njegova misel:
»Vse, kar sem storil, ni moje delo, ampak
delo don Boska in božje Previdnosti, ki je to storila po revčku Andrejčku. Bog
vedno išče in tudi najde 'material' za svoje namene; potem pa počasi s kladivom
obdeluje in njegovi 'izdelki' dozorijo v glasnike evangelija ... Kdor se da
Bogu voditi, doseže čudovite stvari. Občudujem Boga, kako neverjetno dobro
zvozi tudi ostre ovinke ... Res, ni boljše poti za naše življenje kot
sprejemanje Božje volje.«
Evangelistom sledijo pod venčnim zidcem naslikani
grbi štirih, za stolnico in škofijo v tistem času najzaslužnejših oseb: pod
evangelistom Janezom grb papeža Pija II., pod evangelistom Matejem grb cesarja
Friderika III., pod evangelistom Markom grb škofa Ferdinanda Kuenburga, pod
evangelistom Lukom pa škofa Žiga Herbersteina. Grb papeža Pija II., Enea Silvia
Piccolominija, je v bistvu družinski grb, saj je bil član ene najstarejših
toskanskih plemiških rodbin, ki se je v 11. stol. naselila v Sieni. Bili so
znani in vplivni tudi v Španiji in sploh po vsej Evropi, knezi svetega rimskega
cesarstva, Cerkvi pa so dali številne prelate in dva papeža.
V grbu vidimo srebrn (lahko tudi moder) križ na
rdeči podlagi, v križu pa pet zlatih lunic (polmescev). Enej Silvijo, kasnejši
papež Pij II., se je rodil leta 1405, se šolal v Sieni in Firencah, nato pa
nekaj časa služboval kot spremljevalec kardinala Capranica, potem se je pridružil
kardinalu Albergatiju. Bil je tajnik bazelskega koncila in protipapeža Feliksa
V. Ko pa ga je v Bazlu spoznal cesar Friderik III., ga je sprejel v svojo
službo. Kot njegov tajnik je dodobra spoznal naše dežele, saj je leta 1444
prepotoval Štajersko, Koroško in Kranjsko.
V tem času se je tudi odločil, da sprejme
duhovniško posvečenje. Kmalu zatem je postal škof v Trstu, nato v Sieni, leta
1456 pa prejel kardinalski klobuk. Ves ta čas je bil zelo dejaven v
diplomaciji, papež ga je imenoval tudi za stalnega nuncija za avstrijske
dežele. 19. avgusta 1458 je bil izvoljen za 210. papeža. Bil je eden
najodličnejših papežev, izredno nadarjen in vsestranska osebnost, njegovo
iskreno prizadevanje za edinost vsega
krščanstva pa je papeštvu prineslo velik
ugled.
Kot že rečeno, je naše kraje dobro poznal.
Večkrat se je zadrževal tudi v Ljubljani. Ko je bival še na cesarskem dvoru,
mu je bila dodeljena župnija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kot tržaški škof
pa je posvetil cerkev v Dutovljah. V listini o ustanovitvi ljubljanske škofije
je Ljubljani podelil značaj »odličnega mesta« in jo izločil iz neposredne
oblasti oglejskega patriarha, cerkev sv. Nikolaja pa povzdignil v stolnico. Za
prvega ljubljanskega škofa je cesar imenoval papeževega prijatelja Sigmunda
Lamberga, župnika v Šmartinu pri Kranju, ki ga je papež verjetno tudi sam
posvetil.
• V nedeljo, 29. 9., bo na Rakovniku ob 15.00
slovesna sveta maša ob sklepu škofijskega postopka za misijonarja Andreja
Majcna.
• V sredo, 2. 10., bo po večerni sveti maši
kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
• V četrtek, 3. 10., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 4. 10., bo ob 15.00 ura Božjega
usmiljenja in po njej sveta maša.
• V torek, 8. 10., bo v stolnici ob 18.30
nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.
• V sredo, 9. 10., pa bo ob 18.30 upok. nadškof
Anton Stres daroval t.i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.
Lepo vabljeni k skupni molitvi roženega venca,
ki bo vsak delavnik ob:
8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim;
18.00 molitev vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
MISEL TEDNA
Papež Frančišek med opoldansko molitvijo:
»Vživljenju prinaša sadove ne, kdor ima veliko bogastvo, ampak kdor ustvari in
ohranja številne vezi, številne odnose in prijateljstva z različnim
»bogastvom«, torej z različnimi darovi, s katerimi ga je Bog obogatil... Pri
soočanju s svojimi pomanjkljivostmi ter svojimi zgrešenostmi nam Jezus
zagotavlja, da imamo vedno čas za popravo hudega z dobrim. Kdor je povzročil
solze, naj koga osreči; kdor je neupravičeno vzel, naj da tistemu, ki potrebuje.
Če bomo tako delali, nas bo Gospod pohvalil, »saj smo preudarno ravnali«, torej
z modrostjo tistega, ki se ima za Božjega otroka in se da ves za Božje
kraljestvo.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc,
župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar