sobota, 28. september 2019

Teden Božje Besede 29. 9. 2019-6. 10. 2019


Če si pred sto leti, v dobi scientizma, ko so se mnogi vdajali prepriča­nju o absolutni moči znano­sti in njenih metod, zunaj cerkvenega okolja nihče ni drznil resno govoriti o angelih, je danes drugače. Pesnik Tone Pavček (1928­2011) je, preden je umrl, do­končal svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom Angeli. Z zadnjimi močmi je svoji hčerki naročil, naj po­skrbi za izid knjige prav na Prešernov dan 2012. Svojim štiriinštiridesetim angelom je dal nenavadna imena: angel za žene, angel mojega rojstva, angel poroke, angel za deklice, an­gel pomorščakov itd.; zadnji angel za srce. Zanj angeli niso nadnaravna bitja, temveč hvalnica življenju, ki se pretaka skozi živa bitja, skozi člove­ka tudi kot zavest, zato je za vsakega posameznika neizmerno boleče, da ga življenje zapušča in v drugem bi­tju naprej teče svoj večni tok.
Življenje pri Pavčku in drugih, ki ga rišejo s podobami dobrih sil narave, ni oseba, kot v evangeliju, kjer se Je­zus poistoveti z Življenjem samim.
Pri njem gre za posebno obliko vitalizma, za nazor, da je v živih organizmih poseb­na sila. Vitalizem pou­darja brezosebno življenj­sko moč in slavi življenje v vseh njegovih pojavnih oblikah, tudi v umetniški ustvarjalnosti. Angeli za vitaliste niso duhovna bitja, temveč ne­kakšne alegorije, prispodobe za ra­znolike oblike življenja. Sveto pismo o naravi angelov, o nji­hovi ontološki biti pove le to, da so duhovna bitja, veliko več pa govo­ri o njihovi službi, o posredovanju med nebeškim in zemeljskim, Bo­gom in ljudmi. In to nam zadostuje, da se lahko angelom priporočamo ter se na njihovo varstvo in priprošnjo zanesemo takrat, ko smo njiho­ve pomoči najbolj potrebni.
Milan Knep

V nedeljo bo na Rakovniku ob 15.00 slovesna sveta maša ob sklepu ško­fijskega postopka za misijonarja An­dreja Majcna. Prav je, da si ob tem na kratko prikličemo v spomin njegov življenjepis.
Rodil se je 30. septembra 1904 v Meljah pri Mariboru. Njegov oče An­drej je bil sodni izvedenec na sodi­šču, zelo zaveden Slovenec, mati pa Marija, roj. Šlik. Bil je prvorojenec, za njim sta se rodili še sestri Mari­ca in Milka ter brat Zoran, ki pa je še kot otrok umrl. Zaradi očetovega poklica so se večkrat selili: Iz Mari­bora v Kozje, nato pa v Krško, kjer je preživel svoja mladostniška leta. Tu je hodil v ljudsko in meščansko šolo, diplomiral pa je na učiteljišču v Mariboru. Po diplomi je bil eno leto učitelj za otroke sirote na Radni, kasneje pa je kot bogoslovec na Rakovniku deloval kot vzgojitelj in strokovni učitelj rokodelcev (krojačev, čevljarjev, mizarjev) v obrtnih šolah.
Jeseni 1923 je začel z noviciatom v salezijanski družbi in 4. oktobra 1925 na Radni naredil prve zaob­ljube. V duhovnika je bil posvečen 2. julija 1933 v Ljubljani in si za novomašno geslo izbral besede: »Po milosti Božji sem to, kar sem!« 15. avgusta 1935 je na Rakovniku pre­jel misijonski križ in odšel v misijone, kjer je preživel 44 let. Njegove misijonske postojanke so bile: Ki­tajska (1935-1951), Makao (1951­-1952), Severni Vietnam (1952-1954), Hongkong (1954-1956), Južni Vietnam (1956-1976), Tajvan (1976-1979)./ Bil je vsestransko uspešen, deloval" je predvsem kot1 vzgojitelj, ravnatelj šol, magister novin­cev ter graditelj zavodov in cerkva. Zapustil je tudi drago­ceno pisno dediščino: dva zvezka Osebne duhovnosti, šest zvezkov Pre­mišljevanj in Duhovnih dnevnikov ter zvezek preverjanja svojega življenja ob 60. obletnici redovnih zaobljub. Po vrnitvi v domovino je živel in pomagal na Rakovniku, kjer je 30. septembra 1999 umrl. Škofijski po­stopek za njegovo beatifikacijo se je začel 24. septembra 2010. Njegova misel:
»Vse, kar sem storil, ni moje delo, am­pak delo don Boska in božje Previ­dnosti, ki je to storila po revčku Andrejčku. Bog vedno išče in tudi najde 'material' za svoje namene; potem pa počasi s kladivom obdeluje in njegovi 'izdelki' dozorijo v glasnike evangelija ... Kdor se da Bogu voditi, doseže čudo­vite stvari. Občudujem Boga, kako ne­verjetno dobro zvozi tudi ostre ovinke ... Res, ni boljše poti za naše življenje kot sprejemanje Božje volje.«

Evangelistom sledijo pod venč­nim zidcem naslikani grbi štirih, za stolnico in škofijo v tistem času najzaslužnejših oseb: pod evange­listom Janezom grb papeža Pija II., pod evangelistom Matejem grb ce­sarja Friderika III., pod evangeli­stom Markom grb škofa Ferdinan­da Kuenburga, pod evangelistom Lukom pa škofa Žiga Herbersteina. Grb papeža Pija II., Enea Silvia Piccolominija, je v bistvu družinski grb, saj je bil član ene najstarejših toskanskih plemiških rodbin, ki se je v 11. stol. naselila v Sieni. Bili so znani in vplivni tudi v Španiji in sploh po vsej Evropi, knezi svetega rimskega cesarstva, Cerkvi pa so dali številne prelate in dva papeža.
V  grbu vidimo srebrn (lahko tudi moder) križ na rdeči podlagi, v kri­žu pa pet zlatih lunic (polmescev). Enej Silvijo, kasnejši papež Pij II., se je rodil leta 1405, se šolal v Sieni in Firencah, nato pa nekaj časa služboval kot spremljevalec kar­dinala Capranica, potem se je pri­družil kardinalu Albergatiju. Bil je tajnik bazelskega koncila in protipapeža Feliksa V. Ko pa ga je v Bazlu spoznal cesar Friderik III., ga je sprejel v svojo službo. Kot nje­gov tajnik je dodobra spoznal naše dežele, saj je leta 1444 prepotoval Štajersko, Koroško in Kranjsko.
V  tem času se je tudi odločil, da sprejme duhovniško posvečenje. Kmalu zatem je postal škof v Tr­stu, nato v Sieni, leta 1456 pa prejel kardinalski klobuk. Ves ta čas je bil zelo dejaven v diplomaciji, pa­pež ga je imenoval tudi za stalne­ga nuncija za avstrijske dežele. 19. avgusta 1458 je bil izvoljen za 210. papeža. Bil je eden najodličnejših papežev, izredno nadarjen in vse­stranska osebnost, njegovo iskre­no prizadevanje za edinost vsega
krščanstva pa je papeštvu prine­slo velik ugled.
Kot že rečeno, je naše kraje dobro poznal. Večkrat se je zadrževal tudi v Ljubljani. Ko je bival še na cesar­skem dvoru, mu je bila dodeljena župnija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kot tržaški škof pa je po­svetil cerkev v Dutovljah. V listini o ustanovitvi ljubljanske škofije je Ljubljani podelil značaj »odličnega mesta« in jo izločil iz neposredne oblasti oglejskega patriarha, cerkev sv. Nikolaja pa povzdignil v stolni­co. Za prvega ljubljanskega škofa je cesar imenoval papeževega prijate­lja Sigmunda Lamberga, župnika v Šmartinu pri Kranju, ki ga je papež verjetno tudi sam posvetil.

  V nedeljo, 29. 9., bo na Rakov­niku ob 15.00 slovesna sveta maša ob sklepu škofijskega postopka za misijonarja Andreja Majcna.
  V sredo, 2. 10., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
  V četrtek, 3. 10., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 4. 10., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
  V torek, 8. 10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.
   V sredo, 9. 10., pa bo ob 18.30 upok. nadškof Anton Stres daro­val t.i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.

Lepo vabljeni k skupni molitvi roženega venca, ki bo vsak delav­nik ob:
8.30 pred izpostavljenim Najsve­tejšim;
18.00 molitev vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

MISEL TEDNA

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo: »Vživljenju prinaša sadove ne, kdor ima veliko bogastvo, ampak kdor ustvari in ohranja številne vezi, številne odnose in prijateljstva z različnim »bogastvom«, torej z različnimi darovi, s katerimi ga je Bog obogatil... Pri soočanju s svojimi po­manjkljivostmi ter svojimi zgrešenostmi nam Jezus zagotavlja, da imamo vedno čas za popravo hudega z dobrim. Kdor je povzročil solze, naj koga osreči; kdor je ne­upravičeno vzel, naj da tistemu, ki potre­buje. Če bomo tako delali, nas bo Gospod pohvalil, »saj smo preudarno ravnali«, to­rej z modrostjo tistega, ki se ima za Božje­ga otroka in se da ves za Božje kraljestvo.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
 Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar