sobota, 19. oktober 2019

Teden Božje Besede 20.10.2019 - 27.10.2019


Zakaj je kdo nekoč sprejel krščanstvo in zakaj bi ga danes? V antič­nem Rimu so bili religiozni vsi, tudi najbolj kruti cesar­ji. Krščanstvo se je prijelo, ker je bilo bolj prepričljivo kot poganstvo, ki se je raz­krajalo. Zakaj so sprejeli vero naši karantanski pred­niki? Knezi zato, da so svoje dežele umestili v fevdalni sistem zgodnjega srednjega veka. Ljudstvo pa je moralo pripadati veri gospodar­jev. Oboji so sčasoma evangelij ponotranjili. V Aziji in Ameriki, kamor so pred približno 500 leti prišli misijo­narji iz Evrope, so bili religiozni vsi. Evangelij je poglobil njihov religiozni čut. Podobno je bilo pozneje v Afriki. Povsod je bilo krščanstvo oznanjeno na pripravljena tla. Marsikje so s spre­jemom krščanstva prišli do vsaj skro­mne izobrazbe ter do socialnega, karitativnega in zdravstvenega omrežja. Zakaj naj bi danes kdo sredi Ljublja­ne postal kristjan? Tako si postavljam vprašanje na današnjo misijonsko nedeljo? Vemo, kaj je treba oznaniti, toda kako naj oznanjamo, nam je ve­liko manj jasno. Tretjega, najtežjega vprašanja, zakaj naj bi danes koga zanimalo krščanstvo, pa si ne posta­vljamo, nemara zato, ker je za verujoče duševni in du­hovni svet neverujočih ali drugače verujočih popolna terra inkognita. Zakaj nam je notranji svet neveru­jočih slabo znan? Ker nas že stoletja zanima predvsem esenca in ne ek­sistenca, krščanski nauk in morala, torej resnica vere; eksistenca ljudi pa predvsem pod vidikom njihovih soci­alnih in zdravstvenih potreb. A ljudje trpijo predvsem zaradi odnosov. Ne znajo ustvariti trajne zakonske zveze, ob vsej poplavi vzgojnih nasvetov se vzgojni problemi stopnjujejo. Prepad med psihoterapijo in vero se pogla­blja. Tu se danes odpira polje misijonov.      
Milan Knep

Letošnji mesec oktober je prav po­sebni mesec, saj ga je papež Franči­šek razglasil za izredni misijonski mesec. Misijonstvo po papeževih besedah ne sme biti več zgolj neka eksotika znotraj širše pastoralne de­javnosti, ampak mora biti njen naj­pomembnejši del. Ta, po krivici za­postavljeni vidik življenja Cerkve mora postati bistvena programska pastoralna usmeritev vse Cerkve, ne samo Cerkve v misijonskih deže­lah. Cerkev, kot je povedal že papež Janez Pavel II., je: »Ecclesia semper reformanda« oz. »vedno prenavlja­joča se Cerkev«. In misijonska de­javnost, razumljena v tem duhu, je tista, ki edina omogoča rast in ob­stoj Cerkve, saj predstavlja neko gi­banje, dejavnost, aktivnost. Nekaj, kar živi, poživlja in ohranja mlado­stno energijo in zanos. Cerkev mora zato biti po papeževih besedah Cer­kev, ki je vedno bolj v izhodu, Cer­kev vedno bolj v »misijonih«, Cer­kev vedno bolj misijonarska. To pomeni: nič več užaljenega in prestrašenega zapiranja pred sve­tom, ampak navzven odprta in po­gumna Cerkev. In to ne velja samo za posamezne vernike oz. bolj ali manj velike skupine gorečih verni­kov, temveč za celoten institucio­nalni ustroj Cerkve. Papež Frančišek z »izrednim misi­jonskim mesecem« ne želi doseči nič drugega kot to, da bi se znova začelo dosledno upoštevati zadnje Jezusovo naročilo učencem ob vnebohodu: »Pojdite po vsem svetu in
oznanite evangelij vsemu stvar­stvu« (Mt 16,15).
Vseslovensko praznovanje misi­jonske nedelje bo letos v murskosoboški škofiji. V nedeljo, 20. oktobra, bo v stolnici ob 15.00 najprej moli­tvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. V 28 državah po svetu (največ v Afri­ki) trenutno deluje 50 slovenskih misijonarjev in misijonark. Njiho­vo delo lahko podprete na različne načine: z molitvijo (Misijonska mo­litvena zveza), darovi (nabirka na misijonsko nedeljo, nabirka MIVA), botrstvom. Vse informacije lahko dobite na spletni strani Misijonske­ga središča Slovenije: www.missio.si ali v njihovi pisarni na Kristano­vi ulici 1 v Ljubljani.

Grb škofa Franca Ferdinanda Kuenburga je razdeljen na pet polj. Na zgornjem zlatem polju je
upodobljen grb ljubljanske škofi­je: črno-moder dvoglavi orel z belo-rdečo šahirano luneto. V drugem in petem polju je upodobljen prvotni rodbinski grb: polji sta po­končno razdeljeni v rdeče-srebrni barvi, sredi polja pa je krogla, ki je v istih barvah barvno razdeljena, vendar ravno obrnjeno. V tretjem in četrtem polju pa je upodobljen grb rodbine Steiersberg. Tu sta po­lji prečno razdeljeni v črno-srebrni barvi, sredi pa je simbol šafirja (neke vrste tečaj ali zapiralo), prav tako v »obrnjenih« barvah. Škof Franc Ferdinand grof Kuenburg se je rodil 5. februarja 1651 v Mossi pri Gorici, bil je najstarej­ši sin med petimi sorojenci. Teolo­gijo in cerkveno pravo je študiral v Salzburgu in bil posvečen v du­hovnika 9. aprila 1669. Leta 1670 je prejel kanonikat v Salzburgu in Passauu, leta 1698 pa še proštijo St. Moritz v Brežah na Koroškem. Bil je svetovalec salzburškega škofa in je veliko časa preživel v Rimu. Po odpovedi ljubljanskega nadškofa Herbersteina ga je cesar Leopold I. imenoval za njegovega naslednika, papež pa je imenovanje potrdil 18. julija 1701. V Ljubljani so ga slove­sno umestili 22. septembra 1701 v oratoriju bodoče stolnice, katere te­melje so že začeli graditi. Ena izmed njegovih prednostnih nalog je bila prav gotovo tudi zidava stolnice, s katere problematiko se je seznanil že v času bivanja v Rimu. Dekan Dolničar se je namreč nanj obrnil s prošnjo, da da načrte pregle­dati kakšnemu znanemu rimskemu arhitektu. Ta je res za mnenje vpra­šal znamenitega jezuitskega arhi­tekta in slikarja Andreja Pozza, ki je v načrtu popravil proporce in na­tančneje razčlenil notranjščino in jo »preoblikoval« po rimski baziliki Il Gesu. Škof Kuenburg je zidavo stol­nice finančno izdatno podprl in jo 8. maja 1701 tudi slovesno posvetil. V škofiji je škof Kuenburg tudi sicer pustil vidnejše sledi: vizitiral je vse župnije in imel redne letne sinode v Ljubljani in Gornjem Gradu; zlasti je vsem župnikom naročil, naj napiše­jo podrobno poročilo o stanju svojih cerkva. Uvajal je novosti na liturgičnem področju, ko je leta 1706 po­skrbel za izdajo novega obrednika »Rituale Labacense« ter na pobudo generalnega vi­karja Dolničarja uvedel redni ve­rouk za otroke. Njegova posebna skrb je bila tudi izobrazba du­hovnikov in v ta namen je začel z zidavo novega bo­goslovnega seme­nišča. Obenem je na podlagi Schellengbergovega denarnega volila zgradil uršulinski samostan, ki naj bi služil tudi izobraževanju deklet. Leta 1710 ga je v Lizboni, kamor je spremljal nadvojvodinjo Mari­jo Ano k poroki s portugalskim kraljem, doletelo imenovanje za praškega nadškofa, a v Pragi je bil umeščen šele leta 1714. Pomemb­no je zaznamoval tudi dvajsetletno obdobje škofovanja v Pragi. Umrl je 7. avgusta 1731, pokopan pa je v stolnici sv. Vida v Pragi.

DOGODKI PRED NAMI

  V petek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedelj­skem redu. Ob 9.00 bo slovesno sve­to mašo vodil pomožni škof dr. An­ton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slo­vesno sveto mašo v cerkvi Vseh sve­tih na Žalah ob 15.00. Molitvene ure Božjega usmiljenja ob 15.00 ne bo!
  V soboto, 2. 11, ko se spominja­mo vseh vernih rajnih, bo obe­nem tudi prva sobota. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in po­svetitev Srcu Jezusovemu.
    Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska
    Ponedeljek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka
    Torek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
    Sreda, 23. 10.: sv. Janeza Kapistran, duhovnik
    Četrtek, 24. 10.: sv. Anton Ma­rija Klaret, škof, red. ustanovitelj
    Petek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca
    Sobota, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca
    Nedelja, 27. 10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Papež Frančišek med nedeljsko mašo na Trgu sv. Petra:
»Lepo je videti, da mož, ki je bil ozdra­vljen, izrazi svoje veselje z vsem, kar je: z močnim glasom hvali Boga, pade na obraz, se zahvaljuje. Vrhunec poti vere je živeti tako, da se zahvaljujemo. Lahko se vprašamo: ali mi, ki imamo vero, živimo dneve kot breme, ki ga moramo prenaša­ti, ali kot hvalo, ki jo lahko podarimo? Ali ostajamo osredotočeni nase, v pričakova­nju, da bomo prosili za naslednjo milost, ali najdemo svoje veselje v zahvaljevanju? Ko se zahvaljujemo, je Oče ganjen in na nas razlije Svetega Duha. Zahvaljevanje ni vprašanje vljudnosti, olike, je vpra­šanje vere. Srce, ki se zahvaljuje, ostaja mlado. Reči: 'Hvala, Gospod', ko se prebu­dimo, čez dan, pred spanjem je protistrup za postaranje srca. Hvala je najprepro­stejša in najkoristnejša beseda.«

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožene­ga venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobo­tah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30 
   
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar