Zakaj je kdo nekoč sprejel krščanstvo in zakaj
bi ga danes? V antičnem Rimu so bili religiozni vsi, tudi najbolj kruti cesarji.
Krščanstvo se je prijelo, ker je bilo bolj prepričljivo kot poganstvo, ki se je
razkrajalo. Zakaj so sprejeli vero naši karantanski predniki? Knezi zato, da
so svoje dežele umestili v fevdalni sistem zgodnjega srednjega veka. Ljudstvo
pa je moralo pripadati veri gospodarjev. Oboji so sčasoma evangelij ponotranjili.
V Aziji in Ameriki, kamor so pred približno 500 leti prišli misijonarji iz
Evrope, so bili religiozni vsi. Evangelij je poglobil njihov religiozni čut.
Podobno je bilo pozneje v Afriki. Povsod je bilo krščanstvo oznanjeno na
pripravljena tla. Marsikje so s sprejemom krščanstva prišli do vsaj skromne
izobrazbe ter do socialnega, karitativnega in zdravstvenega omrežja. Zakaj naj
bi danes kdo sredi Ljubljane postal kristjan? Tako si postavljam vprašanje na
današnjo misijonsko nedeljo? Vemo, kaj je treba oznaniti, toda kako naj
oznanjamo, nam je veliko manj jasno. Tretjega, najtežjega vprašanja, zakaj naj
bi danes koga zanimalo krščanstvo, pa si ne postavljamo, nemara zato, ker je
za verujoče duševni in duhovni svet neverujočih ali drugače verujočih popolna
terra inkognita. Zakaj nam je notranji svet neverujočih slabo znan? Ker nas že
stoletja zanima predvsem esenca in ne eksistenca, krščanski nauk in morala,
torej resnica vere; eksistenca ljudi pa predvsem pod vidikom njihovih socialnih
in zdravstvenih potreb. A ljudje trpijo predvsem zaradi odnosov. Ne znajo
ustvariti trajne zakonske zveze, ob vsej poplavi vzgojnih nasvetov se vzgojni
problemi stopnjujejo. Prepad med psihoterapijo in vero se poglablja. Tu se
danes odpira polje misijonov.
Milan
Knep
Letošnji mesec oktober je prav posebni mesec,
saj ga je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec. Misijonstvo
po papeževih besedah ne sme biti več zgolj neka eksotika znotraj širše
pastoralne dejavnosti, ampak mora biti njen najpomembnejši del. Ta, po
krivici zapostavljeni vidik življenja Cerkve mora postati bistvena programska
pastoralna usmeritev vse Cerkve, ne samo Cerkve v misijonskih deželah. Cerkev,
kot je povedal že papež Janez Pavel II., je: »Ecclesia semper reformanda« oz.
»vedno prenavljajoča se Cerkev«. In misijonska dejavnost, razumljena v tem
duhu, je tista, ki edina omogoča rast in obstoj Cerkve, saj predstavlja neko
gibanje, dejavnost, aktivnost. Nekaj, kar živi, poživlja in ohranja mladostno
energijo in zanos. Cerkev mora zato biti po papeževih besedah Cerkev, ki je
vedno bolj v izhodu, Cerkev vedno bolj v »misijonih«, Cerkev vedno bolj
misijonarska. To pomeni: nič več užaljenega in prestrašenega zapiranja pred svetom,
ampak navzven odprta in pogumna Cerkev. In to ne velja samo za posamezne
vernike oz. bolj ali manj velike skupine gorečih vernikov, temveč za celoten
institucionalni ustroj Cerkve. Papež Frančišek z »izrednim misijonskim
mesecem« ne želi doseči nič drugega kot to, da bi se znova začelo dosledno
upoštevati zadnje Jezusovo naročilo učencem ob vnebohodu: »Pojdite po vsem
svetu in
oznanite evangelij vsemu stvarstvu« (Mt
16,15).
Vseslovensko praznovanje misijonske nedelje
bo letos v murskosoboški škofiji. V nedeljo, 20. oktobra, bo v stolnici ob
15.00 najprej molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. V 28 državah po svetu
(največ v Afriki) trenutno deluje 50 slovenskih misijonarjev in misijonark.
Njihovo delo lahko podprete na različne načine: z molitvijo (Misijonska molitvena
zveza), darovi (nabirka na misijonsko nedeljo, nabirka MIVA), botrstvom. Vse
informacije lahko dobite na spletni strani Misijonskega središča Slovenije: www.missio.si ali v njihovi pisarni na Kristanovi
ulici 1 v Ljubljani.
Grb škofa Franca Ferdinanda Kuenburga je
razdeljen na pet polj. Na zgornjem zlatem polju je
upodobljen grb ljubljanske
škofije: črno-moder dvoglavi orel z belo-rdečo šahirano luneto. V drugem in
petem polju je upodobljen prvotni rodbinski grb: polji sta pokončno razdeljeni
v rdeče-srebrni barvi, sredi polja pa je krogla, ki je v istih barvah barvno
razdeljena, vendar ravno obrnjeno. V tretjem in četrtem polju pa je upodobljen
grb rodbine Steiersberg. Tu sta polji prečno razdeljeni v črno-srebrni barvi,
sredi pa je simbol šafirja (neke vrste tečaj ali zapiralo), prav tako v
»obrnjenih« barvah. Škof Franc Ferdinand grof Kuenburg se je rodil 5. februarja
1651 v Mossi pri Gorici, bil je najstarejši sin med petimi sorojenci. Teologijo
in cerkveno pravo je študiral v Salzburgu in bil posvečen v duhovnika 9.
aprila 1669. Leta 1670 je prejel kanonikat v Salzburgu in Passauu, leta 1698 pa
še proštijo St. Moritz v Brežah na Koroškem. Bil je svetovalec salzburškega
škofa in je veliko časa preživel v Rimu. Po odpovedi ljubljanskega nadškofa
Herbersteina ga je cesar Leopold I. imenoval za njegovega naslednika, papež pa
je imenovanje potrdil 18. julija 1701. V Ljubljani so ga slovesno umestili 22.
septembra 1701 v oratoriju bodoče stolnice, katere temelje so že začeli
graditi. Ena izmed njegovih prednostnih nalog je bila prav gotovo tudi zidava
stolnice, s katere problematiko se je seznanil že v času bivanja v Rimu. Dekan
Dolničar se je namreč nanj obrnil s prošnjo, da da načrte pregledati kakšnemu
znanemu rimskemu arhitektu. Ta je res za mnenje vprašal znamenitega jezuitskega
arhitekta in slikarja Andreja Pozza, ki je v načrtu popravil proporce in natančneje
razčlenil notranjščino in jo »preoblikoval« po rimski baziliki Il Gesu. Škof
Kuenburg je zidavo stolnice finančno izdatno podprl in jo 8. maja 1701 tudi
slovesno posvetil. V škofiji je škof Kuenburg tudi sicer pustil vidnejše sledi:
vizitiral je vse župnije in imel redne letne sinode v Ljubljani in Gornjem
Gradu; zlasti je vsem župnikom naročil, naj napišejo podrobno poročilo o
stanju svojih cerkva. Uvajal je novosti na liturgičnem področju, ko je leta
1706 poskrbel za izdajo novega obrednika »Rituale Labacense« ter na pobudo generalnega
vikarja Dolničarja uvedel redni verouk za otroke. Njegova posebna skrb je
bila tudi izobrazba duhovnikov in v ta namen je začel z zidavo novega bogoslovnega
semenišča. Obenem je na podlagi Schellengbergovega denarnega volila zgradil
uršulinski samostan, ki naj bi služil tudi izobraževanju deklet. Leta 1710 ga
je v Lizboni, kamor je spremljal nadvojvodinjo Marijo Ano k poroki s
portugalskim kraljem, doletelo imenovanje za praškega nadškofa, a v Pragi je
bil umeščen šele leta 1714. Pomembno je zaznamoval tudi dvajsetletno obdobje
škofovanja v Pragi. Umrl je 7. avgusta 1731, pokopan pa je v stolnici sv. Vida
v Pragi.DOGODKI PRED NAMI
• V petek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo
svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni
škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po
oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto
mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah ob 15.00. Molitvene ure Božjega usmiljenja
ob 15.00 ne bo!
• V soboto, 2. 11, ko se spominjamo vseh vernih
rajnih, bo obenem tudi prva sobota. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev
Srcu Jezusovemu.
• Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom,
misijonska
• Ponedeljek, 21. 10.: sv. Uršula, devica,
mučenka
• Torek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
• Sreda, 23. 10.: sv. Janeza Kapistran,
duhovnik
• Četrtek, 24. 10.: sv. Anton Marija Klaret,
škof, red. ustanovitelj
• Petek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan,
mučenca
• Sobota, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan,
mučenca
• Nedelja, 27. 10.: 30. nedelja med letom,
žegnanjska
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Papež Frančišek med nedeljsko mašo na Trgu sv.
Petra:
»Lepo je videti, da mož, ki je bil ozdravljen,
izrazi svoje veselje z vsem, kar je: z močnim glasom hvali Boga, pade na obraz,
se zahvaljuje. Vrhunec poti vere je živeti tako, da se zahvaljujemo. Lahko se
vprašamo: ali mi, ki imamo vero, živimo dneve kot breme, ki ga moramo prenašati,
ali kot hvalo, ki jo lahko podarimo? Ali ostajamo osredotočeni nase, v
pričakovanju, da bomo prosili za naslednjo milost, ali najdemo svoje veselje v
zahvaljevanju? Ko se zahvaljujemo, je Oče ganjen in na nas razlije Svetega
Duha. Zahvaljevanje ni vprašanje vljudnosti, olike, je vprašanje vere. Srce,
ki se zahvaljuje, ostaja mlado. Reči: 'Hvala, Gospod', ko se prebudimo, čez
dan, pred spanjem je protistrup za postaranje srca. Hvala je najpreprostejša
in najkoristnejša beseda.«
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Lepo vabljeni k skupni molitvi roženega
venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev
vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00,
7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar