Ničesar ne obžalujem, kar sem po čel, pogosto
slišimo iz ust zvezdni kov, ki javno reflektirajo svojo preteklost. Ker svojo
pozitivno javno podobo tržijo, jo za vsako ceno izgrajujejo in vzdržujejo.
Nekateri jim verjamejo, drugi ne. Sam sicer nisem zvezdnik, a tudi če bi bil,
tako ne bi odgovoril. A ne zato, ker bi hotel za vsako ceno narediti vtis
skromnosti, temveč zaradi prepričanja, da se v naporu za pridobivanje javne
pozornosti in dobrega mnenja o sebi vsak prej ali slej utrudi. Kulisa se zruši,
spoznanje lastne ničnosti postane neznosno. Kaj ima kdo od tega, če se kot
farizej v današnjem evangeliju samovšečno ozira na svojo samozadostnost? Morda
se nekaj časa hrani s svojim ponosom. A vedno pride ura resnice. Storimo
dejanje, ki nam ni v ponos, odpovemo, ko se zdi, da smo močni.
Veliko bolj razumen kot farizej je cestninar.
Elementarna iskrenost ga ohranja v stiku s stvarnostjo, zato ve, kdo dejansko
je in kaj zmore. Ničesar si ne domišlja, zato ne poškoduje svojega dostojanstva.
S tem pa sebe vnaprej obvaruje uničujočih oscilacij, nihanja med prevzetnostjo
in samozaničevanjem, med vznesenostjo in potrtostjo. Ker ničesar ne olepšuje,
lahko neobremenjeno vzpostavlja odnos z Bogom in bližnjimi. Dovolj mu je, da
ga Bog in bližnji jemljejo takšnega, kot je. In kakšen v resnici je? Ranljiv in
nepopoln. In ker je takšen, je nujno odprt, saj v Bogu in bližnjem išče
dopolnitev.
Cestninar ne poveličuje svoje preteklosti,
zato se pri njej tudi ne ustavlja; ne pogreva starih zgodb in ne išče priznanj
za storjeno. To ga odpira za prihodnost. Kot sv. Pavel pozablja, kar je za
njim, in se steguje proti tistemu, kar je še pred njim.
Milan
Knep
»Močna čustva spreminjajo kontekst,
spreminjajo grdo v lepo, kič v plemenitost, neprijetno v pomirjujoče,
nemogoče v mogoče, obup v umetnost, pa tudi dobro v slabo in uspeh v poraz,« je
v Delo-
vi kolumni 16. 10. zapisal naš vodilni slovenist
dr. Kozma Ahačič. In kaj bolj blagodejno vpliva na naše razpoloženje kot iskrena
zahvala. In nasprotno: vsaka brezčutna zavrnitev vrže senco na opravljeno
delo in spodbija smisel za uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsak, ki nas
pohvali, s tem pove, da ceni naše prizadevanje, pa čeprav se zaradi preproste
zahvale vsaj na prvi pogled v okolju nič ne spremeni. Niso redki, ki so z
izrekanjem zahvale skopi. Previdnost jim narekuje strah, da bo imela zahvala
nasproten učinek. Kakšne nesmisel? Tudi v pohvalah in zahvalah bi morali posnemati
Božjo razsipnost. Bog našega dela nikoli ne meri po teži in kakovosti, ga
torej ne ocenjuje racionalno, ampak nas z duhovnimi in tvarnimi dobrinami nenehno
prehiteva; ljubi nas vnaprej in ne le šele potem, če si to zaslužimo.
V isti kolumni dr. Ahačič dodaja, da
jezikoslovci spremljajo življenje prek besed. Tolikokrat se zdi, da smo v
odnosu do domačih, prijateljev in širšega okolja brez moči in vsakršnega
pozitivnega vpliva. Ahačič pa nas želi spomniti, da lahko s pravo in toplo
besedo neposredno vplivamo na čustva in prek
njih spreminjamo okolje. In še naprej: »Zato poznamo smrt besed, poznamo
njihovo rojevanje in življenje, poznamo njihova čustva. /.../ Jezik namreč prav
zaradi svoje povezanosti z življenjem velikokrat seže tudi onkraj tistega, kar
o njem lahko povemo v slovarju, slovnici ali znanstveni raziskavi.« Beseda zahvale
je ena tistih, ki neposredno sega v globino in višino, pa tudi v razum in srce.
Milan
Knep
Vsi sveti. Najbrž ni človeka, ki se v teh dneh
ne bi večkrat spomnil na rajne, tiste, ki so tako ali drugače sooblikovali
naše življenje, pa jih ni več med nami. Ob tem, ko skrbimo za njihove grobove,
pa je prav, da se jih spomnimo tudi v molitvi in z daritvijo svete maše. V ta
namen bomo tudi v stolnici na praznik vseh svetih in tudi sicer v novembru molili
po vaših molitvenih namenih ter darovali svete maše. Vabljeni, da se nam pri
tem pridružite!
Zahvalna nedelja. Ob zahvalni nedelji, ko se
še na prav poseben način zahvalimo Bogu za sadove zemlje in druge dobrine, je
prav, da znamo reči hvala tudi drug drugemu. Tudi sam se zahvaljujem vsem
sodelavcem, molivcem in tistim, ki kaj dobrega naredite zame, za župnijo in
stolnico. Naj vam Bog obilno poplača s svojim darovi!
Pod grbi so po slopih razvrščene personifikacije
(z žensko figuro in simboli predstavljene) štirih kardinalnih (glavne,
moralne, tudi naravne) kreposti. Kaj so kreposti? Pojem kreposti se je v
zgodovini večkrat spreminjal, sčasoma pa je začela krepost (virtus) označevati
moč za dobro, pripravljenost za izvrševanje dobrega. Krepost tako lahko
opredelimo kot dobro, trajne notranje razpoloženje, ki človeka usposablja za
izvrševanje dobrih del in je temelj njegovega duhovnega življenja. Krepost je
lahko prirojena (nekdo je že po naravi blag, dober, usmiljen, potrpežljiv) ali
si jo pridobimo z vztrajnim delovanjem, v obeh primerih pa jo je treba gojiti.
Gre torej za naravne kreposti, ker človek z naravnimi močmi (vzgojo in
samovzgojo) razvija to, kar mu je v večji ali manjši meri dala narava. Poleg teh
človek s posvečujočo milostjo prejme še t. i. podarjene kreposti in darove
Svetega Duha, ki si jih ne more pridobiti sam zgolj s prizadevanjem na
posameznem področju. So nadnaravni dar in nas napravijo sposobne, da delamo to,
kar je Božja volja. Med te spadajo najprej tri teološke kreposti: vera, upanje
in ljubezen ter moralne kreposti, med katerimi običajno omenjamo štiri
najvažnejše: razumnost, pravičnost, srčnost (hrabrost) in zmernost. Te moralne
kreposti so vodniki in usmerjevalci človeškega ravnanja. Človeškim dejanjem
dajejo »pravo
mero« in vse naše delovanje usmerjajo k
našemu končnemu cilju, k Bogu. Moralnih kreposti je zelo veliko, že od sv.
Avguština dalje pa prištevamo med glavne štiri naštete. Glavne zato, ker so vse
ostale kreposti že vključene v njih in so uresničitev kreposti ljubezni.
»Zmernost je ljubezen, ker človeka sredi dobrin tega sveta ohrani neokrnjenega
za Boga; srčnost je ljubezen, saj z njo zaradi Boga človek lahko vse prenese;
pravičnost je ljubezen, ker samo Bogu služi in vse ostalo prav ureja; razumnost
je ljubezen, ker človeku na poti k Bogu pomaga razločevati, kaj mu je v pomoč
in kaj v oviro« (sv. Avguštin). Ne smemo se torej čuditi, da imamo te, za
kristjana nepogrešljive kreposti po naših cerkvah kar velikokrat upodobljene.
• V petek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo
svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni
škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po
oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto
mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah ob 15.00. Molitvene ure Božjega usmiljenja
ob 15.00 ne bo!
• V soboto, 2. 11., ko se spominjamo vseh
vernih rajnih, bo obenem tudi prva sobota. Ob 8.30 bo molitev pred
Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• V soboto, 16. 11. bo ob 15.00 nadškof msgr.
Stanislav Zore daroval sveto mašo ob 60. obletnici smrti škofa dr. Gregorija
Rožmana.
• Nedelja, 27. 10.: 30. nedelja med letom
• Ponedeljek, 28. 10.: sv. Simon in Juda
Tadej, apostola
• Torek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik,
redovnik
• Sreda, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec
• Četrtek, 31. 10.: sv. Volbenk (Bolfenk),
škof
• Petek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni
zapovedani praznik
• Sobota, 2. 11.: spomin vseh vernih rajnih,
prva sobota
• Nedelja, 3. 11.: 31. nedelja med letom,
zahvalna
• Ponedeljek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski,
škof
• Torek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta,
starši Janeza Krstnika
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki
opravili sveto spoved. Vse štiri dni: v ponedeljek, torek, sredo in četrtek bo
na voljo vsaj en spovednik od 6.00 do 12.00 (v torek do 11.00) ter od 16.00 do
19.00.
Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek,
ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila,
obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
• Sreda, 6. 11.: sv. Lenart, opat
• Četrtek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof
• Petek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bogomir), škof
• Sobota, 9. 11.: posvetitev lateranske
bazilike, praznik
• Nedelja, 10. 11.: 32. nedelja med letom
Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih
duš.
Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove
tudi za molitve za svoje drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi
tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še
posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z darom oddajte v poseben
nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
Boglonaj!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar