Ura je štiri poldne. V razgretem avtu se
pomikate proti obvoznici. Ko že kaže, da bo zelen semafor počakal tudi na vas,
nekdo pred vami za volanom telefonira in prepozno spelje. Sam pride skozi, vi
pa besni gledate za njim. Dela v službi niste dokončali, pa bi ga morali. Na
zadnjem sedežu avtomobila imate prenosni računalnik. Računate, da boste pred
spanjem še nekaj uredili, preostalo pa zjutraj, še pred sestankom kolegija. A
do tja je še daleč; najprej kuhanje kosila, a še prej je treba skočiti v trgovino;
najmlajši od otrok vam bo hotel pripovedovati o dopoldanskih doživetjih,
srednjega bo treba peljati na trening, najstarejši pa bo na vse, kar ga boste
vprašali, odgovoril z enozložnicami: ja, a, kaj, ok, bom, ne bom ...;
sozakonec bo kratek, ker bo z mislimi že pri večerni rekreaciji.
Vaš razum hoče kar sam od sebe stvari vzeti v
svoje roke; obljublja več, kot
more dati. A bolj
ko stvari usklajuje, gostejši je mrak v duši. Razum je ranljiv; njegovo logiko
neusmiljeno spodnašajo čustva in ga spravlja v negotovost telesno počutje.
Preprosto znamene križa razpre vašo notranjost, Gospodov Duh neslišno vstopi
in razgrajuje strah, ki je doslej onemogočal organizirano mišljenje in pozitivna
čustva. Vrača se zbranost, duhovna osredotočenost, drugačna od zbranosti, ki
je pridobljena z zavestnim nadzorom miselnega toka. Ko s križem na čelu speljete
s parkirišča, nervoza popusti. Mehko prestavite v višjo prestavo; in tako, kot
steče avto, stečejo tudi preproste besede Zdrava, Marija, milosti polna ... Na
valovih ponavljanja teh besed svojih otrok, sozakonca, gospodinjskih opravil in
službe ne doživljate več kot grožnjo, ki izsesava vaše moči, ampak kot
dejstva, ki jih z vami nosi On, ki je rekel, naj pridemo k Njemu, ko bomo
utrujeni in obteženi.
Milan Knep
Ob začetku novega akademskega leta smo se
zbrali v naši stolnici, da bi pred Gospoda položili vse sklepe in načrte, pa
tudi vse želje in prošnje, s katerimi vstopamo v to leto novih spoznanj, novih
uresničitev, pa tudi nove usposobljenosti za služenje bratom in sestram, ki
jih bomo srečevali na svoji življenjski in poklicni poti. In kaj bo tvoje
življenjsko delo? Morda vas je večina prepričanih, da veste, kaj bo. Dovolite
mi, da vas vprašam, s kom ste se o tem pogovorili zgolj sami s seboj in svojimi
željami ter pričakovanji, s svojimi prijatelji in njihovim mnenjem o vas, s
svojimi domačimi in njihovimi načrti za vas? Vse to je dobro in prav, vendar
mi pri tem manjka odločilni posvet in pogovor namreč z Bogom, pogovor z
Gospodom Bogom. Zakaj mislim, da je ta pogovor tako potreben in pomemben?
Zato, ker je on edini, ki v odnosu do nas nima nobenega osebnega interesa.
Njemu po nas ni treba izpolnjevati nobenih osebnih sanj, nobenih načrtov zase.
Pred nami ima samo nas in svojo ljubezen, ki nam jo želi izkazati do konca.
Zaradi tega je tako pomembno, da se o tem, kaj bo naše življenjsko delo,
pogovorimo predvsem z njim. Kakšno vlogo bo v tvojem življenju igrala
ljubezen? Če si se odločil, da bo tudi v tvojem življenju igrala čim večjo
vlogo, si je takoj treba postaviti drugo vprašanje: Koliko si se pripravljen
darovati, celo žrtvovati za ljubezen? Ljubiti namreč pomeni živeti za človeka,
ki ga ljubim. Šele ko prvenstvo v mojem življenju prevzame človek, ki ga
ljubim, se začnem bližati pravi podobi ljubezni. Dokler se to ne zgodi, iščem
samega sebe, svoje zadovoljstvo in svoje zadoščenje ... Vprašanje ljubezni je
torej veliko več kot naključno vzplamenelo čustvo. Postati mora odločitev in
daritev. In kaj boš storil s svojo vero? Glede na to, da smo danes, ob začetku
tega akademskega leta, skupaj pri sveti maši, verjamem, da nihče izmed vas
zase ne trdi, da glede svoje vere ne bo storil absolutno ničesar. Ne vem pa,
ali to pomeni, da ste se odločili, kaj boste v tem študijskem letu storili za
svojo vero. Ali hočete, da z rastjo vašega znanja raste tudi vaša vera? Iskreno
vam želim, da bi se ob vedno večjem znanju, ki širi obzorje našega vedenja in
poglablja polje naše svobode, vedno bolj čudili in občudovali, kako čudovito
je stvarstvo in vse, kar nam to stvarstvo daje. Obenem pa naj se krepi vaša
vera, da boste znali v hvaležnosti vse vračati Bogu po ljudeh, ki jim boste s
svojim znanjem lajšali in lepšali življenje.
Grb škofa Žiga Krištofa Herbersteina je
sestavljen iz rodbinskega in škofijskega grba. Prvotni grb rodbine Herberstein
je srebrn
škarnik (ostrešni tram) na rdeči podlagi,
simboliziral pa naj bi plug, ker so prvi predstavniki rodbine kot kmetje
obdelovali zemljo. Ta je v osrednjem delu grba (t. i. srčni ščit), nad njim je
grofovska krona, okrog njega pa še šest polj. Z večanjem pomena rodbine se je
namreč večalo tudi število polj v njihovem grbu.
Grb škofa Žiga Herbersteina je v stolnici
upodobljen na ovalnem ščitu, na dnu katerega je na posebnem ščitu rodbinski
grb, nad njim pa na ščitu v obliki petlista grb ljubljanske škofije. Na desni
stoji levo poševno za rodbinskim grbom srebrn pastorale z zlato voluto, na
levi pa srebrn meč z zlatim
ročajem. Pastorale (škofovska palica) in meč
namreč predstavljata svetno in posvetno oblast ljubljanskega škofa. Okoli
ovalnega ščita je zlato baročno okrasje z zlatim deteljičastim križem na vrhu.
Nad križem je zlat galero (širok klobuk s cofi, kot ga je včasih nosila duhovščina),
s katerega na vsako stran ščita pada šest zlatih cofkov, simbolov škofovskega
dostojanstva. Žiga Krištof Herberstein se je rodil 13. februarja 1644 v Gradcu
in izhaja iz viltuške veje Herbersteinov (grad Viltuš blizu Maribora). Študiral
je najprej v jezuitskem kolegiju v Gradcu in nato pravo na teoloških visokih
šolah v Passauu in Regensburgu. Med študijem v Rimu je bil gojenec Zavoda Germanik
ter na univerzi La Sapienza doktoriral iz teologije in filozofije. Posvečen je
bil 31. julija 1667 v Lju
bljani, kjer je bil nato imenovan za stolnega
prošta. Že prej mu je bil podeljen tudi kanonikat v Regensburgu, bil pa je še
prošt v Passauu in Vroclavu ter Augsburgu.
Po vrnitvi na Kranjsko je najprej postal prošt
v Novem mestu, 21. aprila 1683 pa trinajsti ljubljanski škof. Za škofovsko
geslo si je izbral besede: Z vero in pobožnostjo. Škof Žiga Herberstein je bil
izrazito pastoralno usmerjen, a se je veliko zavzemal tudi za kulturni napredek
škofije. Zato je z veseljem sprejel pobudo za gradnjo nove stolnice in
ustanovitev semeniške knjižnice. V ta namen je leta 1701 sam daroval 30.000
florintov, župnijskim cerkvam pa naložil poseben prispevek za zidavo
stolnice. Istega leta se je odpovedal škofiji in zadnja leta življenja preživel
v oratoriju sv. Filipa Nerija v Perugii, kjer je 20. julija 1716 umrl. Tudi v
Perugii je ves čas ostal v stikih z generalnim vikarjem Dolničarjem, ki ga je
sproti obveščal o zidavi stolnice in kasneje semenišča.
• V četrtek, 17. 10., bo ob 19.15 v Baragovi
dvorani v župnišču predavanje dr. Željka Oseta: Pomembni dogodki in procesi v
zgodovini Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!
• V petek, 18. 10., bo ob 20.00 v stolnici
koncert Komornega zbora Ave in zbora Grupo Coral de Lagos iz Portugalske. Lepo
vabljeni k poslušanju!
• Nedelja, 13. 10.: 28. nedelja med letom
• Ponedeljek, 14. 10.: Kalist I., papež,
mučenec
• Torek, 15. 10.: sv. Terezija Velika, devica,
cerkvena učiteljica
• Sreda, 16. 10.: sv. Jadviga (Hedvika),
kneginja, redovnica
• Četrtek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski,
škof, mučenec
Petek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist
• Sobota, 19. 10.: sv. Pavel od Križa,
duhovnik
• Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom,
misijonska
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Lepo vabljeni k skupni molitvi roženega
venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev
vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje
in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
Papež Frančišek predstavnikom misijonarskih
inštitutov:
»Prošnja apostolov: 'Pomnoži nam vero!' je
lepa molitev, ki jo moramo večkrat moliti čez dan. »Gospod pomnoži v meni
vero!« Vera, kije primerljiva z gorčičnim semenom, je vera, ki ni naduta,
zaverovana vase, se ne pretvarja, da je velik vernik, ne! To je vera, ki v
svoji ponižnosti čuti veliko potrebo po Bogu in se mu v svoji majhnosti z
zaupanjem izroči. To je vera, ki nam da sposobnost gledati z zaupanjem na
menjavajoče se dogodke življenja, ki nam pomaga sprejeti tudi poraze in
trpljenje v zavesti, da zlo nima in ne bo nikoli imelo zadnje besede.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar