sobota, 12. oktober 2019

Teden Božje Besede 13.10.2019 - 20.10.2019

Ura je štiri poldne. V razgretem avtu se pomikate proti obvoznici. Ko že kaže, da bo zelen semafor počakal tudi na vas, nekdo pred vami za volanom telefonira in prepozno spelje. Sam pri­de skozi, vi pa besni gle­date za njim. Dela v služ­bi niste dokončali, pa bi ga morali. Na zadnjem sedežu avtomobila imate prenosni računalnik. Računate, da boste pred spanjem še nekaj uredili, pre­ostalo pa zjutraj, še pred sestankom kolegija. A do tja je še daleč; najprej kuhanje kosila, a še prej je treba sko­čiti v trgovino; najmlajši od otrok vam bo hotel pripovedovati o dopol­danskih doživetjih, srednjega bo tre­ba peljati na trening, najstarejši pa bo na vse, kar ga boste vprašali, od­govoril z enozložnicami: ja, a, kaj, ok, bom, ne bom ...; sozakonec bo kra­tek, ker bo z mislimi že pri večerni rekreaciji.
Vaš razum hoče kar sam od sebe stva­ri vzeti v svoje roke; obljublja več, kot
more dati. A bolj ko stvari usklaju­je, gostejši je mrak v duši. Razum je ranljiv; njegovo logiko neusmilje­no spodnašajo čustva in ga spravlja v negotovost telesno počutje. Preprosto znamene križa razpre vašo notranjost, Go­spodov Duh neslišno vstopi in razgrajuje strah, ki je doslej onemogočal or­ganizirano mišljenje in po­zitivna čustva. Vrača se zbra­nost, duhovna osredotočenost, drugačna od zbranosti, ki je prido­bljena z zavestnim nadzorom misel­nega toka. Ko s križem na čelu spe­ljete s parkirišča, nervoza popusti. Mehko prestavite v višjo prestavo; in tako, kot steče avto, stečejo tudi preproste besede Zdrava, Marija, mi­losti polna ... Na valovih ponavljanja teh besed svojih otrok, sozakonca, gospodinjskih opravil in službe ne doživljate več kot grožnjo, ki izsesa­va vaše moči, ampak kot dejstva, ki jih z vami nosi On, ki je rekel, naj pri­demo k Njemu, ko bomo utrujeni in obteženi.    
Milan Knep

Ob začetku novega akademske­ga leta smo se zbrali v naši stolni­ci, da bi pred Gospoda položili vse sklepe in načrte, pa tudi vse želje in prošnje, s katerimi vstopamo v to leto novih spoznanj, novih uresničitev, pa tudi nove uspo­sobljenosti za služenje bratom in sestram, ki jih bomo srečevali na svoji življenjski in poklicni poti. In kaj bo tvoje življenjsko delo? Morda vas je večina prepričanih, da veste, kaj bo. Dovolite mi, da vas vprašam, s kom ste se o tem pogovorili zgolj sami s seboj in svojimi željami ter pričakovanji, s svojimi prijatelji in njihovim mnenjem o vas, s svojimi domači­mi in njihovimi načrti za vas? Vse to je dobro in prav, vendar mi pri tem manjka odločilni posvet in pogovor namreč z Bogom, pogo­vor z Gospodom Bogom. Zakaj mi­slim, da je ta pogovor tako potre­ben in pomemben? Zato, ker je on edini, ki v odnosu do nas nima no­benega osebnega interesa. Njemu po nas ni treba izpolnjevati nobe­nih osebnih sanj, nobenih načrtov zase. Pred nami ima samo nas in svojo ljubezen, ki nam jo želi izka­zati do konca. Zaradi tega je tako pomembno, da se o tem, kaj bo naše življenjsko delo, pogovorimo predvsem z njim. Kakšno vlogo bo v tvojem življe­nju igrala ljubezen? Če si se odlo­čil, da bo tudi v tvojem življenju igrala čim večjo vlogo, si je takoj treba postaviti drugo vprašanje: Koliko si se pripravljen darovati, celo žrtvovati za ljubezen? Ljubiti namreč pomeni živeti za človeka, ki ga ljubim. Šele ko prvenstvo v mojem življenju prevzame človek, ki ga ljubim, se začnem bližati pra­vi podobi ljubezni. Dokler se to ne zgodi, iščem samega sebe, svoje za­dovoljstvo in svoje zadoščenje ... Vprašanje ljubezni je torej veliko več kot naključno vzplamenelo čustvo. Postati mora odločitev in daritev. In kaj boš storil s svojo vero? Gle­de na to, da smo danes, ob začetku tega akademskega leta, skupaj pri sveti maši, verjamem, da nihče iz­med vas zase ne trdi, da glede svoje vere ne bo storil absolutno ničesar. Ne vem pa, ali to pomeni, da ste se odločili, kaj boste v tem študij­skem letu storili za svojo vero. Ali hočete, da z rastjo vašega znanja raste tudi vaša vera? Iskreno vam želim, da bi se ob vedno večjem znanju, ki širi ob­zorje našega vedenja in poglablja polje naše svobode, vedno bolj ču­dili in občudovali, kako čudovi­to je stvarstvo in vse, kar nam to stvarstvo daje. Obenem pa naj se krepi vaša vera, da boste znali v hvaležnosti vse vračati Bogu po ljudeh, ki jim boste s svojim zna­njem lajšali in lepšali življenje.
Grb škofa Žiga Krištofa Herbersteina je sestavljen iz rodbinske­ga in škofijskega grba. Prvotni grb rodbine Herberstein je srebrn
škarnik (ostrešni tram) na rde­či podlagi, simboliziral pa naj bi plug, ker so prvi predstavniki rod­bine kot kmetje obdelovali zemljo. Ta je v osrednjem delu grba (t. i. srčni ščit), nad njim je grofovska krona, okrog njega pa še šest polj. Z večanjem pomena rodbine se je namreč večalo tudi število polj v njihovem grbu.
Grb škofa Žiga Herbersteina je v stolnici upodobljen na ovalnem ščitu, na dnu katerega je na poseb­nem ščitu rodbinski grb, nad njim pa na ščitu v obliki petlista grb ljubljanske škofije. Na desni sto­ji levo poševno za rodbinskim gr­bom srebrn pastorale z zlato voluto, na levi pa srebrn meč z zlatim
ročajem. Pastorale (škofovska pa­lica) in meč namreč predstavljata svetno in posvetno oblast ljubljanskega škofa. Okoli ovalnega ščita je zlato baročno okrasje z zlatim deteljičastim križem na vrhu. Nad križem je zlat galero (širok klobuk s cofi, kot ga je včasih nosila duho­vščina), s katerega na vsako stran ščita pada šest zlatih cofkov, sim­bolov škofovskega dostojanstva. Žiga Krištof Herberstein se je ro­dil 13. februarja 1644 v Gradcu in izhaja iz viltuške veje Herbersteinov (grad Viltuš blizu Maribora). Študiral je najprej v jezuitskem kolegiju v Gradcu in nato pravo na teoloških visokih šolah v Passauu in Regensburgu. Med študijem v Rimu je bil gojenec Zavoda Germanik ter na univerzi La Sapienza doktoriral iz teologije in filozofije. Posvečen je bil 31. julija 1667 v Lju­
bljani, kjer je bil nato imeno­van za stolnega prošta. Že prej mu je bil pode­ljen tudi kanonikat v Regensburgu, bil pa je še prošt v Passauu in Vroclavu ter Augsburgu.
Po vrnitvi na Kranjsko je najprej postal prošt v Novem mestu, 21. aprila 1683 pa trinajsti ljubljanski škof. Za škofovsko geslo si je izbral besede: Z vero in pobožnostjo. Škof Žiga Herberstein je bil izrazi­to pastoralno usmerjen, a se je ve­liko zavzemal tudi za kulturni na­predek škofije. Zato je z veseljem sprejel pobudo za gradnjo nove stolnice in ustanovitev semeniške knjižnice. V ta namen je leta 1701 sam daroval 30.000 florintov, žu­pnijskim cerkvam pa naložil po­seben prispevek za zidavo stolnice. Istega leta se je odpovedal škofiji in zadnja leta življenja preživel v oratoriju sv. Filipa Nerija v Perugii, kjer je 20. julija 1716 umrl. Tudi v Perugii je ves čas ostal v stikih z generalnim vikarjem Dolničarjem, ki ga je sproti obveščal o zida­vi stolnice in kasneje semenišča.
• V četrtek, 17. 10., bo ob 19.15 v Baragovi dvorani v župnišču predavanje dr. Željka Oseta: Po­membni dogodki in procesi v zgo­dovini Univerze v Ljubljani. Lepo vabljeni!
   V petek, 18. 10., bo ob 20.00 v stolnici koncert Komornega zbora Ave in zbora Grupo Coral de Lagos iz Portugalske. Lepo vabljeni k po­slušanju!
   Nedelja, 13. 10.: 28. nedelja med letom
   Ponedeljek, 14. 10.: Kalist I., pa­pež, mučenec
   Torek, 15. 10.: sv. Terezija Veli­ka, devica, cerkvena učiteljica
   Sreda, 16. 10.: sv. Jadviga (Hedvika), kneginja, redovnica
   Četrtek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec
Petek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist
   Sobota, 19. 10.: sv. Pavel od Kri­ža, duhovnik
   Nedelja, 20. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožene­ga venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim; 18.00 molitev vodijo bogoslovci.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobo­tah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Papež Frančišek predstavnikom misijo­narskih inštitutov:
»Prošnja apostolov: 'Pomnoži nam vero!' je lepa molitev, ki jo moramo večkrat moliti čez dan. »Gospod pomnoži v meni vero!« Vera, kije primerljiva z gorčičnim semenom, je vera, ki ni naduta, zaverovana vase, se ne pretvarja, da je velik vernik, ne! To je vera, ki v svoji ponižnosti čuti veliko potrebo po Bogu in se mu v svoji majhnosti z zaupanjem izroči. To je vera, ki nam da sposobnost gledati z zaupanjem na menjavajoče se dogodke življenja, ki nam pomaga sprejeti tudi poraze in trpljenje v zavesti, da zlo nima in ne bo nikoli imelo zadnje besede.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/


Ni komentarjev:

Objavite komentar