petek, 20. september 2019

Teden Božje Besede 15. 9. 2019-22. 9. 2019


O češčenju in načinu razglašanja svetnikov je bilo izrečeno ve­liko kritičnega. Vernikov, ki imajo v priprošnjo sve­tnikov veliko zaupanje, to ne moti preveč. Zanje je bolj kot teoretična raz­laga teh vprašanj prepri­čljiva živa izkušnja. Pred ne­kaj dnevi sem govoril z gospo, ki je nepričakovano izgubila moža. Da zelo trpi, ni treba posebej poudarja­ti. Pripovedovala je, kako se pokoj­nemu možu priporoča, naj ji izprosi tolažbo in pomoč, saj mora sedaj za vse, kar je prej opravil on, poskrbeti sama. A marsičesa ne zna, ne ve niti, na koga naj se obrne. Zares ji je težko. In ko kliče pokojnega moža, je pomo­či tudi deležna. On svoje skrbi zanjo ni odložil niti po smrti. Njeno zaupanje v moževo priprošnjo izhaja iz vere in ljubezni, iz katere sta živela. Bila sta člana zakonske skupi­ne, hodila sta na duhovne vaje, vsak
na svojem poklicnem področju sta bila ugledna strokovnjaka; župnij­ska skupnost je nanju vedno lahko računala. Na tem duhovnem ozad­ju gospa ohranja notranjo trdnost, čeprav je bolečina včasih neznosna. Slovenski svetniški kan­didati Baraga, Gnidovec, Vovk, Majcen, Strle pa so dani nam vsem. Vse več ljudi jih pozna; mnogi jih že sedaj prosijo za ozdravitev ter za pomoč v svojih duhovnih in tvarnih potrebah. Omenjena vdova se ne obrača na svojega pokojnega moža samo zaradi svoje čustvene pretresenosti, ampak zaradi globokega pre­pričanja, da je njen mož svetnik. V tej oceni ni pristranska, moža sem osebno dobro poznal. Pred njegovo duhovno veličino sem se kljub njego­vi pregovorni skromnosti vedno ču­til majhnega. Kot se čutim majhnega pred zgledom naših svetniških kan­didatov. Naj oni, ki so veliki v naših očeh, nenehno prosijo za nas.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA Novo pastoralno leto.

Po večini na­ših župnij so že začeli z novim veroučnim letom, ki prinaša tudi posebne radosti in skrbi.
Radosti tistih otrok, ki z veseljem prihajajo k verouku, in skrbi duhovnikov, ki opažajo, da se število vpisanih veroučencev iz leta v leto zmanjšuje, ker starši ne skrbijo več za versko vzgojo svojih otrok. No, stolnemu župniku so take skrbi vsaj deloma »prihranjene«, saj v župniji tako ali tako ni kaj dosti otrok, tako da tudi z veroukom počasi zaključujemo. Imamo samo še dve skupini: starejšo s štirimi bodočimi birmanci in mlajšo s prav tako štirimi veroučenci. Z verou­kom bomo začeli prihodnji teden, vse vas pa povabim, da jih spremljate z molitvijo.
vaš župnik
Eden najlepših in tudi najbolj pre­tresljivih prizorov, kako Jezus iz­bira in kliče svoje učence, se je prav gotovo odigral pred mitnico v Kafarnaumu. Nič »hudega slu­teč« cestninar Matej je tako kot vsak dan opravljal svoj posel, ko je prišel mimo Jezus in mu, zdi se, da kar tako, mimogrede, rekel: »Hodi za menoj.« Matej je moral Jezusa vsaj bežno poznati, moral je biti vsaj malo seznanjen z njegovim naukom, moral je vsaj slutiti, v kaj se spušča, da je lahko v trenutku zapustil mitnico, ugodno življenje in domače ter se odpravil za njim. Jezus mu je, kakor pravijo razlagalci njegovega življenja, »prešinil vso dušo« ter ga »navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti«. Matej je med Jezusovimi učenci veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja, saj se velikokrat sklicu­je nanjo. Samo po sebi umevno se zato zdi, da je apostol Matej s po­sebno ljubeznijo zbiral Jezusove besede, jih zapisoval, primerjal, jih izročal naprej in tako ustvar­jal poseben vir besedil in Jezu­sovih besed, ki so bili poleg Mar­kovega evangelija poglaviten vir Matejevega evangelija. Ne glede na to, kdo je dejansko dal dokonč­no obliko temu najdaljšemu evan­geliju, velja, da je Matej duhovni prednik, začetnik izročila, katere­ga »rezultat« je prvi izmed štirih evangelijev. Matej je evangelij na­pisal, preden je odšel iz Palestine; z njim je hotel nagovoriti Jude in jih pridobiti za krščanstvo. Izroči­la o kasnejšem Matejevem življe­nju in delovanju so zelo skopa. V njih je kljub mnogim pričevanjem težko spoznati zgodovinsko jedro.
Potem ko je zapustil Palestino, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo, kjer naj bi tudi pretrpel mučeniško smrt. Če in na kakšen način, ni jasno, saj se izročilo in poroči­la o tem razhajajo. Tako naj bi bil po nekaterih virih mučen tako, da so ga s klini pritrdili v zemljo in okrog njega zakurili ogenj, ki pa je čudežno ugasnil. Druga zgodba govori o maščevalnem kralju Hirtakosu, ki naj bi ga med maševanjem ukazal prebosti s sulico. Bil pa naj bi tudi obglavljen.
Kupola, katere poslikavo smo opi­sali v 2090. številki TBB, se nasla­nja na štiri trikotne vogale (t. i. pendentive), ki so prav tako posli­kani. V njih najdemo upodobljene štiri evangeliste, ki jih je na tem mestu naslikal že Quaglio, a so bili ob zidavi kupole poškodova­ni, tako da je Langus najprej nare­dil njihove oljne kopije, nato pa jih preslikal. »Pod njegovim čopičem so figure postale trše, vendar sko­znje še preseva polnokrvni baroč­ni original,« ugotavlja dr. Lavričeva. Na strani proti prezbiteriju sedita na oblakih Janez s simbo­lom orla in Matej z angelom, proti ladji pa Marko z levom in Luka, ki se naslanja na krilatega vola. Mor­da ne bo odveč, če si prikličemo v spomin, kaj ti simboli pomenijo. Klasični simboli štirih krilatih bi­tij so vzeti iz knjige preroka Ezekijela, kjer se mu v videnju Božjega veličastva prikažejo štiri živa bitja s štirimi obrazi: človeškim obrazom, obrazom leva, vola in orla (Ezk 1). Isto videnje štirih živih bi­tij se ponovi tudi pri apostolu Ja­nezu v knjigi Razodetja (Raz 5,7-8). Sveti Irenej Lyonski, ki je umrl na začetku tretjega stoletja, pravi, da so obličja podobe delovanja Božje­ga Sina: prvo živo bitje, podobno levu, označuje njegovo moč, odlič­nost in kraljevskost; drugo, po­dobno juncu, kaže na daritveno in duhovniško službo; tretje, ki ima obličje kakor človek, jasno opisuje njegov človeški prihod; četrto pa je podobno letečemu orlu in kaže dar Duha, ki leta nad Cerkvijo. Dvesto let kasneje podobno raz­laga sveti Hieronim, ko pravi, da predstavljajo: človek inkarnacijo (učlovečenje), vol trpljenje (žrtvena žival), lev vstajenje, orel vnebohod. Kot simboli evangelistov pa predstavljajo »značaj« vsakega evangelija, ki se kaže zlasti v pr­vih poglavjih.
Evangelist Matej in človek (an­gel). Simbol evangelista Mateja je krilati človek, ker se njegovo delo začenja z Jezusovim rodovnikom in poudarja pomen njegovega pri­hoda na svet. Sveti Irenej pravi, da je to evangelij človeškosti, saj Jezusa predstavlja predvsem kot enega izmed nas: »Matej pa raz­laga njegovo človeško rojstvo, ko pravi: Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina; in zopet: S Kristusovim roj­stvom pa je bilo takole. Ta evange­lij ima človeško obličje, zato skozi ves evangelij Gospod ostane krotak in ponižen človek.«
•  V soboto, 21. 9., bo v Stični pod geslom Tukaj sem zgodi se, Stična mladih. Program se začne ob 9.30, sveta maša bo ob 14.15.
•  V soboto, 28. 9., bo v stolnici ob 19.30 koncert dveh zborov: gostu­jočega ameriškega Salt Lake Singers in domačega MePZ Crescendo. Lepo vabljeni!
•  Nedelja, 15. 9.: 24. nedelja med letom, nedelja svetniških kandi­datov
•  Ponedeljek, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, škofa
•  Torek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
•  Sreda, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik
•  Četrtek, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec
•  Petek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci
•  Sobota, 21. 9.: sv. Matej, evange­list, apostol
•  Nedelja, 22. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova
Papež Frančišek med mašo v Antananarivu na Madagaskarju: »Gre za skušnjavo, da bi se zaprli v svoj mali svet, s čimer pustimo malo prosto­ra za druge: reveži več ne pridejo notri, Božjega glasu se več ne posluša, ne uživa se več sladkega veselja njegove ljubezni, ne utripa več navdušenje nad delanjem dobrega... Mnogi se v tej zaprtosti lahko na videz čutijo varne, a na koncu posta­nejo zamerljive osebe, ki se pritožujejo in so brez življenja. To ni odločitev za do­stojno in izpolnjeno življenje, to ni Božja želja za nas, to ni pot Duha, ki izvira iz srca Kristusa Vstalega.«
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2019/08/09
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu 
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja 
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
 
Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)