Okolje, v katerem odraščamo, je nepopolno.
Kritičnost do tega, kar nas obdaja, naj bo dobrohotna in naj ne preraste v
prezir, nas opominja A. M. Slomšek, ki goduje 24. septembra. V enem od
domovinskih govorov (1859) je mlade vabil, naj spoznajo in vzljubijo svojo
trojno domovino.
Svojo prvo domovino je imenoval materina
dežela. Sijajno jo je opisal. Vsak, ki odide v tujino, z leti vse bolj pogreša,
kar mu je bilo v otroštvu zapisano v dušo: slovenske gore, morje, travnike,
gozdove, vinograde ... Tudi drugod imajo vse to, a kar se zapiše v srce, ko
prvič odpremo oko, je naša domovina, katere milina je neopisljiva in
nenadomestljiva. Zato naj kraju, iz katerega izhajamo, pomagamo z vsem, kar
zmoremo, dodaja Slomšek. Saj nam prav to, kar prvič uzremo, za vedno postane
podoba novega Jeruzalema.
Druga domovina je za Slomška domača cerkev.
Po svetu imajo imenitnejše katedrale, a s krstnim kamnom v domači cerkvi dobi
preprosta notranjščina podobo onstranske Cerkve, občestva ljubezni, ki se
začenja s prejemom krsta in nebeškega državljanstva božjega otroštva. Oltar
in spovednica v domači cerkvi postaneta arhetipski podobi vseh svetih daritev
in Božjega usmiljenja. Po Slomšku se vse izteka v tretjo domovino, ki je
eshatološka resničnost v sveta nebesa, hišo Očetovo. Ne vemo, kako bo videti;
vnaprej ne poznamo občutkov, ki nas bodo obhajali, ko bomo vanjo vstopili. Pričakujemo
pa, da se bo v očeh teh, ki jih poznamo, sedanja jezljivost spremenila v
ljubeznivost, zavist v velikodušnost. S temi predstavami si ne moremo veliko
pomagati, zato pa naj kondicijo vzdržuje predvsem hrepenenje po svetih
nebesih, saj se nam v njem oglaša On, ki nam jih je pripravil.
Milan
Knep
Nekaj misli iz nadškofove pridige na nedeljo
svetniških kandidatov pri Srcu Jezusovemu na Taboru: Papež Frančišek je dejal,
da je svetost najlepša podoba Cerkve. Cerkve ne vidimo v življenju enega
svetnika, ampak to lepoto podobe Cerkve uzremo v vseh svetnikih skupaj.
Posamezen svetnik, njegovo življenje, njegova zvestoba v prizadevanju za to,
da bi spoznal Božjo voljo in jo v svojem življenju uresničil, je ena izmed
potez na tej podobi Cerkve. In zato zremo vedno vse svetnike, da bi pred nami
zablestela lepota Cerkve kot taka. Prav je, da slišimo besedo koncila, da Bog
kliče k svetosti vsakega po njegovi poti. Tega ne preslišimo: da ne bi pozabili
hoditi svoje poti svetosti, ko bi si prizadevali, da bi hodili pot svetosti
nekoga drugega. Bog ne potrebuje dveh Božjih mater, ne potrebuje dveh svetih
Jožefov, ne potrebuje nobene kopije kateregakoli svetnika. Bog potrebuje
izvirnike, vsak mora hoditi po lastni poti svetosti. Pomembno je, da vsak
kristjan to svojo pot prepozna in si prizadeva napredovati v tem, kar je Bog
postavil vanj, ne v tem, da se izčrpava v posnemanju nečesa ali nekoga, kar ni
on. Vsi smo poklicani biti sveti, ko ljubimo in ko vsak dan pričujemo z
vsakdanjimi opravili tam, kjer smo.
Današnja Božja beseda, zelo lepa in
pomenljiva, nam kaže kraljevsko pot do svetosti. Vsi odlomki namreč govorijo o
usmiljenju. Bog
hodi za izgubljeno ovco in išče izgubljeno
drahmo, ker je usmiljen oče. Bog čaka izgubljenega Sina z usmiljenjem, ki
omogoča svobodo, da se sin lahko vrne. In zato je prav, da slišimo danes
povabilo, ki ga je Bog izrekel v tretji Mojzesovi knjigi: Bodite sveti, kajti
jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet. Jezus pa je isto povabilo povedal drugače: bodite
usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. Svetosti je z drugo besedo ime
usmiljenje. In to je lahko tudi lakmusov papir, preizkusni kamen naših dejanj
svetosti, naših molitev, naših daritev, naših postov, vsega tistega, za kar
mislimo, da s tem izpolnjujemo Božjo voljo, da se bližamo Bogu in se odpiramo
njegovi ljubezni. Če v vseh molitvah, mašnih daritvah, postih in pokorah v nas
ni več usmiljenja, potem postajamo farizeji v ospredju templja, ki se hvali
pred Bogom in prezira vse druge, tudi tistega cestninarja tam zadaj. Pred nami
so podobe svetniških kandidatov, po sveti maši bomo slišali, kje in kakšni
koraki so v njihovih postopkih za beatifikacijo. Jaz pa bi vas rad spodbudil z
vprašanjem: Ali se jim priporočamo? Kajti svetnikov ne delajo postulatorji,
čeprav opravijo ogromno dela, da pripravijo vse potrebno za postopek,
svetnikov tudi ne delajo v Rimu, na Kongregaciji za zadeve svetnikov. Svetnike
dela Božje ljudstvo. Takrat, ko se jim priporoča, ker prepozna njihovo svetost
in veruje vanje. Smo prepoznali to svetost, se jim priporočamo, ker verujemo v
to svetost?
V »paru« z evangelistom Matejem proti
prezbiteriju je naslikan evangelist Janez z orlom. Že od
nekdaj so evangelista
Janeza primerjali s kraljevsko ptico. Orel je namreč kralj višav in zmore
najvišje poleteti. Po pripovedki lahko orel s svojimi očmi gleda naravnost v
sonce, ne da bi oslepel. Lastnosti te sončne ptice pripisujejo tudi Janezu:
orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v
nepopisne višave. Sveti Avguštin pravi v razlagi Janezovega evangelija:
»Prestopil je vse vrhove zemlje, se povzpel nad vse prostore v ozračju, nad
vse višave ozvezdij, presegel je vse zbore in legije angelov.« Sveti Irenej
pa: »Evangelij po Janezu takole razlaga njegovo odlično, močno in slavno
rojstvo iz Očeta: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda
je bila Bog; in: Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič. Ta
evangelij je zato poln poguma; takšno je namreč njegovo obličje.«
Evangelist Marko s krilatim levom. Leva
povezujejo z Markom, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika
v puščavi, ki je »glas vpijočega v puščavi«. Marko začenja svoj evangelij,
pravi sv. Irenej, »s preroškim duhom, ki od zgoraj prihaja k ljudem. Ko pravi:
Začetek evangelija, kakor je zapisano pri preroku Izaiju, kaže na krilato
podobo evangelija, zato tudi oznanja jedrnato in hitro; takšen je namreč
preroški značaj.« Obenem pa naj bi imel po mnenju nekaterih Marko za simbol
leva zato, ker naglaša Jezusovo kraljevsko dostojanstvo (Jezus je lev iz
Judovega rodu). Evangelist Luka in krilati vol.
Lukov evangelij se začenja s prizorom
oznanjenja rojstva Janeza Krstnika angel se Janezovemu očetu Zahariju prikaže,
ko v templju opravlja duhovniško službo, vole pa so uporabljali v tempeljskih
daritvah. Luka v svoj evangelij vključi priliko o usmiljenem očetu, v kateri
oče od veselja, ker se je vrnil njegov izgubljeni sin, zakolje vola. Vol pa je
tudi podoba Jezusa, ki daruje svoje življenje za človeka. Ob Lukovih nogah sta
upodobljena še angelca, ki držita v rokah paleto, čopiče in podobo Marije, saj
naj bi jo bil Luka po legendi naslikal.
• V ponedeljek, 23. 9., bo po večerni sveti
maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
• V soboto, 28. 9., bo v stolnici ob 19.30
koncert dveh zborov: gostujočega ameriškega Salt Lake Singers in domačega MePZ
Crescendo. Lepo vabljeni!
• V nedeljo, 29. 9., bo na Rakovniku ob 15.00
slovesna sveta maša
ob sklepu škofijskega postopka za misijonarja
Andreja Majcna.
• V torek, 8.10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof
msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta. Lepo
vabljeni!
• V sredo, 9. 10., pa bo ob 18.30 upok. nadškof
Anton Stres daroval t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja. Lepo
vabljeni!
• Nedelja, 22. 9.: 25. nedelja med letom,
Slomškova nedelja
• Ponedeljek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine,
redovnik
• Torek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
• Sreda, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
• Četrtek, 26. 9.: sv. Kozma in Damijan, mučenca
• Petek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski,
ustanovitelj lazaristov
• Sobota, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob
sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Papež Frančišek med opoldansko molitvijo:
»V drugi priliki si tisti mali kovanec, za
katerega se Gospod ne vda, da bi ga izgubil ter ga brez premora išče. Hoče ti
povedati, da si dragocen in edinstven v njegovih očeh. V Božjem srcu te nihče
ne more nadomestiti. V tretji priliki pa je oče, ki pričakuje vrnitev
izgubljenega sina. Bog nas čaka, se ne utrudi, ne obupa. Vsak od nas je tisti
objeti sin, tisti najdeni kovanec, tista ljubkovana in na ramena zadana ovca.
On nas vsak dan čaka, da bi opazili njegovo ljubezen.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar