sobota, 21. september 2019

Teden Božje Besede 22. 9.2019 - 29. 9.2019


Okolje, v katerem odraščamo, je nepopolno. Kritičnost do tega, kar nas obdaja, naj bo dobrohotna in naj ne preraste v prezir, nas opo­minja A. M. Slomšek, ki goduje 24. septembra. V enem od domovinskih go­vorov (1859) je mlade vabil, naj spoznajo in vzljubijo svojo trojno domovino.
Svojo prvo domovino je imenoval materina dežela. Sijajno jo je opisal. Vsak, ki odide v tujino, z leti vse bolj pogreša, kar mu je bilo v otroštvu za­pisano v dušo: slovenske gore, morje, travnike, gozdove, vinograde ... Tudi drugod imajo vse to, a kar se zapiše v srce, ko prvič odpremo oko, je naša domovina, katere milina je neopislji­va in nenadomestljiva. Zato naj kra­ju, iz katerega izhajamo, pomagamo z vsem, kar zmoremo, dodaja Slom­šek. Saj nam prav to, kar prvič uzre­mo, za vedno postane podoba novega Jeruzalema.
Druga domovina je za Slomška do­mača cerkev. Po svetu imajo imenitnejše katedrale, a s krstnim kamnom v domači cerkvi dobi pre­prosta notranjščina podobo onstranske Cerkve, občestva ljubezni, ki se začenja s pre­jemom krsta in nebeške­ga državljanstva božjega otroštva. Oltar in spovednica v domači cerkvi po­staneta arhetipski podobi vseh svetih daritev in Božje­ga usmiljenja. Po Slomšku se vse izteka v tretjo do­movino, ki je eshatološka resnič­nost v sveta nebesa, hišo Očetovo. Ne vemo, kako bo videti; vnaprej ne poznamo občutkov, ki nas bodo ob­hajali, ko bomo vanjo vstopili. Pri­čakujemo pa, da se bo v očeh teh, ki jih poznamo, sedanja jezljivost spre­menila v ljubeznivost, zavist v veli­kodušnost. S temi predstavami si ne moremo veliko pomagati, zato pa naj kondicijo vzdržuje predvsem hrepe­nenje po svetih nebesih, saj se nam v njem oglaša On, ki nam jih je pripra­vil.
Milan Knep

Nekaj misli iz nadškofove pridige na nedeljo svetniških kandidatov pri Srcu Jezusovemu na Taboru: Papež Frančišek je dejal, da je sve­tost najlepša podoba Cerkve. Cer­kve ne vidimo v življenju enega svetnika, ampak to lepoto podobe Cerkve uzremo v vseh svetnikih skupaj. Posamezen svetnik, nje­govo življenje, njegova zvestoba v prizadevanju za to, da bi spoznal Božjo voljo in jo v svojem življenju uresničil, je ena izmed potez na tej podobi Cerkve. In zato zremo ve­dno vse svetnike, da bi pred nami zablestela lepota Cerkve kot taka. Prav je, da slišimo besedo koncila, da Bog kliče k svetosti vsakega po njegovi poti. Tega ne preslišimo: da ne bi pozabili hoditi svoje poti svetosti, ko bi si prizadevali, da bi hodili pot svetosti nekoga druge­ga. Bog ne potrebuje dveh Božjih mater, ne potrebuje dveh svetih Jo­žefov, ne potrebuje nobene kopije kateregakoli svetnika. Bog potre­buje izvirnike, vsak mora hoditi po lastni poti svetosti. Pomemb­no je, da vsak kristjan to svojo pot prepozna in si prizadeva napredo­vati v tem, kar je Bog postavil vanj, ne v tem, da se izčrpava v posne­manju nečesa ali nekoga, kar ni on. Vsi smo poklicani biti sveti, ko ljubimo in ko vsak dan pričujemo z vsakdanjimi opravili tam, kjer smo.
Današnja Božja beseda, zelo lepa in pomenljiva, nam kaže kralje­vsko pot do svetosti. Vsi odlomki namreč govorijo o usmiljenju. Bog
hodi za izgubljeno ovco in išče iz­gubljeno drahmo, ker je usmiljen oče. Bog čaka izgubljenega Sina z usmiljenjem, ki omogoča svobo­do, da se sin lahko vrne. In zato je prav, da slišimo danes povabilo, ki ga je Bog izrekel v tretji Mojzesovi knjigi: Bodite sveti, kajti jaz, Go­spod, vaš Bog, sem svet. Jezus pa je isto povabilo povedal drugače: bo­dite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. Svetosti je z drugo be­sedo ime usmiljenje. In to je lahko tudi lakmusov papir, preizkusni kamen naših dejanj svetosti, naših molitev, naših daritev, naših po­stov, vsega tistega, za kar mislimo, da s tem izpolnjujemo Božjo voljo, da se bližamo Bogu in se odpiramo njegovi ljubezni. Če v vseh moli­tvah, mašnih daritvah, postih in pokorah v nas ni več usmiljenja, potem postajamo farizeji v ospred­ju templja, ki se hvali pred Bogom in prezira vse druge, tudi tistega cestninarja tam zadaj. Pred nami so podobe svetniških kandidatov, po sveti maši bomo slišali, kje in kakšni koraki so v njihovih postopkih za beatifikacijo. Jaz pa bi vas rad spodbu­dil z vprašanjem: Ali se jim pri­poročamo? Kajti svetnikov ne delajo postulatorji, čeprav opravi­jo ogromno dela, da pripravijo vse potrebno za postopek, svetnikov tudi ne delajo v Rimu, na Kongregaciji za zadeve svetnikov. Svetni­ke dela Božje ljudstvo. Takrat, ko se jim priporoča, ker prepozna nji­hovo svetost in veruje vanje. Smo prepoznali to svetost, se jim pripo­ročamo, ker verujemo v to svetost?
V »paru« z evangelistom Matejem proti prezbiteriju je naslikan evan­gelist Janez z orlom. Že od
nekdaj so evangelista Janeza primerjali s kraljevsko ptico. Orel je namreč kralj višav in zmore najvišje polete­ti. Po pripovedki lahko orel s svoji­mi očmi gleda naravnost v sonce, ne da bi oslepel. Lastnosti te sončne pti­ce pripisujejo tudi Janezu: orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v nepopisne višave. Sveti Avguštin pravi v raz­lagi Janezovega evangelija: »Presto­pil je vse vrhove zemlje, se povzpel nad vse prostore v ozračju, nad vse višave ozvezdij, presegel je vse zbo­re in legije angelov.« Sveti Irenej pa: »Evangelij po Janezu takole razlaga njegovo odlično, močno in slavno rojstvo iz Očeta: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog; in: Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič. Ta evangelij je zato poln poguma; ta­kšno je namreč njegovo obličje.«

Evangelist Marko s krilatim le­vom. Leva povezujejo z Markom, ker se njegova pripoved začne z de­lovanjem Janeza Krstnika v pušča­vi, ki je »glas vpijočega v puščavi«. Marko začenja svoj evangelij, pravi sv. Irenej, »s preroškim duhom, ki od zgoraj prihaja k ljudem. Ko pra­vi: Začetek evangelija, kakor je za­pisano pri preroku Izaiju, kaže na krilato podobo evangelija, zato tudi oznanja jedrnato in hitro; takšen je namreč preroški značaj.« Obenem pa naj bi imel po mnenju nekaterih Marko za simbol leva zato, ker naglaša Jezusovo kraljevsko dostojan­stvo (Jezus je lev iz Judovega rodu). Evangelist Luka in krilati vol.

Lukov evangelij se začenja s prizo­rom oznanjenja rojstva Janeza Krstnika angel se Janezovemu oče­tu Zahariju prikaže, ko v templju opravlja duhovniško službo, vole pa so uporabljali v tempeljskih da­ritvah. Luka v svoj evangelij vklju­či priliko o usmiljenem očetu, v kateri oče od veselja, ker se je vrnil njegov izgubljeni sin, zakolje vola. Vol pa je tudi podoba Jezusa, ki da­ruje svoje življenje za človeka. Ob Lukovih nogah sta upodobljena še angelca, ki držita v rokah paleto, čopiče in podobo Marije, saj naj bi jo bil Luka po legendi naslikal.
  V ponedeljek, 23. 9., bo po večer­ni sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V soboto, 28. 9., bo v stolnici ob 19.30 koncert dveh zborov: gostu­jočega ameriškega Salt Lake Singers in domačega MePZ Crescendo. Lepo vabljeni!
  V nedeljo, 29. 9., bo na Rakov­niku ob 15.00 slovesna sveta maša
ob sklepu škofijskega postopka za misijonarja Andreja Majcna.
  V torek, 8.10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta. Lepo vabljeni!
   V sredo, 9. 10., pa bo ob 18.30 upok. nadškof Anton Stres daro­val t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja. Lepo vabljeni!
   Nedelja, 22. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova nedelja
   Ponedeljek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik
  Torek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
   Sreda, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
   Četrtek, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mijan, mučenca
   Petek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
   Sobota, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Papež Frančišek med opoldansko moli­tvijo:
»V drugi priliki si tisti mali kovanec, za katerega se Gospod ne vda, da bi ga izgubil ter ga brez premora išče. Hoče ti povedati, da si dragocen in edin­stven v njegovih očeh. V Božjem srcu te nihče ne more nadomestiti. V tretji priliki pa je oče, ki pričakuje vrnitev izgubljenega sina. Bog nas čaka, se ne utrudi, ne obupa. Vsak od nas je tisti objeti sin, tisti najdeni kovanec, tista ljubkovana in na ramena zadana ovca. On nas vsak dan čaka, da bi opazili njegovo ljubezen.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svete­mu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar