Celotno petnajsto poglavje prvega pisma
apostola Pavla Korinčanom je posvečeno vprašanju vstajenja mrtvih. Ugotavljali
smo že, da gre za vprašanje, s katerim se je moralo krščanstvo nenehno
spopadati v tedanjem poganskem okolju. Spomnimo se samo, kakšen odgovor je
Pavel dobil v Atenah, ko je na Areopagu želel spregovoriti o tej temi: nekateri
so se mu posmehovali, ostali pa so ga preprosto odpravili z besedami, da ga
bodo o tem poslušali drugič.
Ne sme nas zato presenečati, da Pavel
novonastalim krščanskim skupnostim toliko govori in piše o Jezusovem
vstajenju, veri vanj ter o dejstvu, da bodo od mrtvih vstala tudi naša telesa,
kajti od tega je odvisna vsa naša vera. V zaključnem delu svoje razprave o
vstajenju mrtvih najprej razloži, kakšne lastnosti bo imelo vstalo telo:
bo neuničljivo in neumrljivo, kajti v Kristusu
je naše minljivo in umrljivo življenje doseglo dokončnost. S tem pa bo tudi
smrt izgubila svojo moč. Odlomek imenujejo kar himna zmage nad smrtjo. Ko bodo
telesa izvoljenih po vstajenju postala neumrljiva, bo zadnji sovražnik, smrt,
premagan in bo izpolnjena beseda Svetega pisma: »Smrt je použita v zmagi«.
Takrat bo dokončno uničeno želo, ki smrti daje njeno moč, to je greh: »Želo
smrti je greh«. Kajti Kristus ga je s svojo smrtjo in vstajenjem premagal in
kači odvzel njen strup.
Pavel se Bogu zahvaljuje za to zmago in
spodbuja Korinčane, naj bodo stanovitni in neomahljivi pri vsem, kar delajo v
Gospodovem imenu in zaključuje: »Saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen«.
Naj te njegove zaključne misli spodbujajo tudi nas pri naših prizadevanjih v
bližajočem se postnem času.
Roman
Starc
Začetek postnega časa. V sredo bomo zopet
pristopili k obredu pepeljenja, ki na pomenljiv način zaznamuje vsakoletni
začetek priprave na veliko noč. Povabim vas, da ne ostanemo samo pri tem zunanjem
znamenju in nekaterih dobrih »sklepih«, pač pa se tudi konkretno potrudimo za
spokornost na tistem področju, kjer čutimo, da smo tega najbolj potrebni.
Nekaj spodbud nam vsako leto »natrosi« tudi Slovenska Karitas. Poleg dolgoletne
akcije 40 dni brez alkohola (tokrat pod geslom: »ZA odgovoren odnos do
alkohola«) nas vabijo še k dobrodelni akciji za pomoč JV Evropi (Albaniji, Karitas
v Srbiji, ljudska kuhinja v Sarajevu ...). Poleg tega pa so tu še številne
ustaljene oblike spokornosti kot sta križev pot ter post. Postni govori naših škofov.
Vsako leto nas v stolnici naši škofje poskušajo nagovoriti tudi s posebnimi
postnimi govori. Letos jih bodo imeli na postne nedelje pri svetih mašah ob
16.00. Lepo vabljeni, da jim prisluhnete! Molitev za duhovne poklice na
Brezjah. Prav posebej vas spodbujam in vabim tudi k molitvi za duhovne
poklice, ki je za našo nadškofijo vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldan na
Brezjah. Tokrat je za pripravo zadolžena naša dekanija. Vsi vemo, kako potrebno
je v našem času moliti za nove duhovne poklice, bogoslovce in duhovnike, zato
pridite v čimvečjem številu v nedeljo, 17. marca
ob 15.00 na Brezje. Organiziran bo tudi
avtobusni prevoz, prijavite se pri frančiškanih na Tromostovju.
Cerkev za postni čas določa posebne oblike
spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 14. februarja) in na
veliki petek (letos 30. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega
najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do
začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v
letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim
dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže
vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na
petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek
odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja
olajšava za petke zunaj postnega časa.
Konec 18. in začetek 19. stoletja v stolnici
nista pustila kakšnih pomembnih ali vidnejših umetniških sledi delno je temu
gotovo kriva tudi gospodarska in duhovna »suša« tistega časa. Spremembe so se
začele dogajati šele pod škofom Antonom Alojzijem Wolfom v drugi četrtini 19.
stoletja. Takrat sta bili opravljeni dve veliki deli:
kupola in marmoriranje ter zlatenje poudarjenih arhitekturnih členov in ornamentike.
Leta 1836 so začeli
z zbiranjem sredstev, načrtov in dokumentov za pozidavo kupole. Po daljšem
iskanju primerne rešitve, so se odločili za načrt, ki je predvidel »rimsko«
kupolo: znotraj okrogla kupola »sloni« na oktagonalnem obodu z okni in s
svetlobnico na vrhu. Dela so po daljšem pregovarjanju zaupali zidarskemu polirju
Mateju Medvedu iz Cerkelj, ki je s svojimi zidarji zastavil delo aprila 1841,
junija pa so vrh kupole že pritrdili križ. Kupola je graditelju prinesla veliko
slavo, saj je s svojimi zamislimi odlično rešil tehnično zahtevno gradnjo. S
kupolo je bila stavba stolnice dokončno realizirana po prvotni baročni
zasnovi; na zunaj je dobila pomemben arhitektonski poudarek, navznoter pa nov
vir dnevne luči, ki je osvetlil dotlej temačno križišče ladij.
V letih 1848-1844 jo je znotraj po Quaglijevem
vzoru poslikal slikar Matevž Langus. S tem je kupola dobila baročen videz,
čeprav Langusove freske delujejo nekoliko težko in premalo »odpirajo« obok.
Langus pa je tudi sicer v letih od 1822 do svoje smrti 1855 veliko prispeval za
stolnično opremo, saj so se nanj pogosto obračali z naročili. Leta 1822 je
tako naslikal prirejeno kopijo sv. Miklavža po Liberijevi sliki za velik oltar,
1830 poklon sv. Treh kraljev za oltar sv. Rešnjega Telesa, 1833 oltarno sliko
»Salve Regina« za Marijin oltar v Jurijevi kapeli, 1845 novo sliko sv. Miklavža
za glavni oltar, 1852 sliko sv. Janeza Nepomuka za oltar v Andrejevi kapeli,
1853 kopijo Rafaelove Folignske Madone za Marijin oltar, če omenimo samo
večja platna. Poleg tega je dvakrat (1828 in 1852) naslikal božji grob, več banderskih
slik ter manjše slike za oltarje v stranskih kapelah. Več let je tudi postopoma
restavriral Quaglijeve freske ter jih pri oltarju sv. Rešnjega Telesa ter sv.
Dizme ob straneh razširil s klasicističnimi zastori in kandelabri na podstavkih.
• Ponedeljek, 4.3.: sv. Kazimir, poljski
kraljevič
• Torek, 5.3.: sv. Hadrijan, mučenec
• Četrtek, 7.3.: sv. Perpetua in Felicita,
mučenki
• Petek, 8.3.: sv. Janez od Boga, redovni
ustanovitelj
• Sobota, 9.3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica
• V ponedeljek, 4.3., bo v okviru Tomaževe
proslave na Teološki fakulteti ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod
nadškof. Po večerni sveti maši pa bo ob 19.15 v župnišču sestanek članov ŽPS.
• V sredo, 6.3., na pepelnico, začenjamo
letošnji postni čas. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja. Večerno sveto mašo bo
daroval škof dr. Anton Jamnik.
• V soboto, 16.3., bo ob srečanju sodelavcev
škofijske Karitas ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof.
• V nedeljo, 17.3. bo ob 15.00 na Brezjah
škofijsko molitveno srečanje za duhovne poklice pripravlja ga naša dekanija.
Lepo vabljeni k čimvečji udeležbi. Za avtobusni prevoz se lahko prijavite pri
frančiškanih »na porti«.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Papež Frančišek med nedeljsko molitvijo Angel
Gospodov:
»Ne obstaja nič večjega in rodovitnejšega od
ljubezni: ta podeli osebi vse njeno dostojanstvo, medtem ko jo, nasprotno,
sovraštvo in maščevanje razvrednotita, s tem ko iznakazita lepoto bitja, ki je
ustvarjeno po Božji podobi«.
Pobožnost Križevega pota
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar