sobota, 9. marec 2019

Teden Božje Besede 10. 4. 201917. 3. 2019


1. POSTNA NEDELJA

Rim 10, 8-13

Na začetku letošnjega postnega časa nas apostol Pavel povabi k raz­misleku o naši veri v Jezusa Kristusa. Pri tem najprej nagovarja Izraelce, ki so odpadli od vere, ker niso priznali, da je s Kristu­som postave konec, saj se je po njem začelo zveličanje. V Stari zavezi je bilo opravičenje, ki ga je pogojeva­lo natančno izpolnjevanje postave, težko doseči, v Novi zavezi pa je bli­zu in dostopno vsem, saj novozavezna pravičnost ne zahteva od člove­ka brezpogojno popolnega življenja, ki ga na tem svetu ne more doseči. V potrditev tega navaja besede, s ka­terimi Mojzes ljudstvo spodbuja k izpolnjevanju zapovedi, ki niso pre­težke ali oddaljene, pač pa je »blizu tebe beseda, v tvojih ustih in v tvo­jem srcu«. Izraelce poskuša prepri­čati, da spolnjevanje postave ne zah­teva od človeka, da bi se 'povzpel v nebesa' ali se odpravil 'čez morje'. Pa­vel v prenesenem pomenu nanaša te besede na Kristusa, ki se je z učlovečenjem iz nebes spustil na zemljo, z vstajenjem in poveličanjem pa iz globine zemlje povzpel v nebesa.
Vera, ki vodi v opravičenje, pa od kristjana zah­teva, da s svojimi usti pri­zna, »da je Jezus Gospod«. Verovati pomeni sprejeti Jezusa kot Gospoda (izraz, ki ga Stara zaveza uporablja samo za Boga) in priznati njegovo gospo­stvo. Vera, ki jo nekdo nosi v svojem srcu in jo tudi izpoveduje navzven: »Če boš s svojimi usti priznal ... in boš v svojem srcu veroval«, je tista, ki vodi v odrešenje. To ni več 'rezer­virano' samo za izbrance, pač pa je vesoljno, kajti »kdorkoli naj veruje, ne bo osramočen«. Zato v Kristusu tudi ni več »razločka med Judom in Grkom«, saj je enako »bogat za vse, ki ga kličejo«.
Roman Starc
Pred mesecem sem že pisal o tem, kako imamo težave z nekom, ki z nožem namerno uničuje opremo v stolnici. Poleg ostalega smo opazili, da je žal zarezal tudi ob rob slike, ki visi pod korom pri glavnem vho­du. Gre za nekdanjo oltarno podo­bo sv. Filipa Nerija, o kateri bomo kaj več zapisali v rubriki: »Stolnica - naš dom«. Sliko smo že odpeljali v restavratorski zavod, vas pa po­novno prosim, da ste še bolj pozor­ni na razne nepridiprave, ki znajo izkoristiti trenutke, ko jih nihče ne opazuje. Dovolj bo, če na sumlji­vo osebo opozorite mežnarja Blaža ali dežurnega. Tudi glede tega bi si želel, da res čutite stolnico kot naš skupni dom, za katerega smo vsi odgovorni in ga želimo očuvati.
Postni čas ni samo čas, ko se kristja­ni »postimo« tako, da manj jemo in pojemo ali pa se odpovemo kakšni razvadi (morda cigaretam, TV, raču­nalniku...). To je sicer lepo in hvale­vredno, ne smemo pa ostati samo pri teh »zunanjih« spokornih dejanjih
- post nas mora namreč spremeniti tudi v naši notranjosti. Kako?
To je čas, ko naj bi najprej prečisti­li svoj odnos do Boga in se vpra­šali, kakšno mesto ima v našem (mojem) življenju. Je res moj pravi, osebni Bog, ali pa si mora deliti me­sto z raznimi maliki, ki jim name­njamo veliko več časa kot Njemu? V postnem času moramo prečistiti svoj odnos do bližnjih. Kristjani
smo v Kristusu bratje in sestre med seboj. To pa pomeni, da morajo med nami vladati pravi, pristni, družin­ski odnosi. Smo res pripravljeni z drugimi deliti, jim podariti nekaj dragocenega iz svojega življenja? Nenazadnje pa je to tudi čas, ko moramo prečistiti svoj odnos do sebe. Ne moremo si namreč daja­ti potuhe in se tolažiti s cenenimi opravičili: saj nimam grehov, dru­gi so slabši od mene. Neprizanesljivost do sebe je znamenje pogu­ma, da se znam spopadati s svojo sebičnostjo in grehi; obenem pa je to tudi znamenje modrosti. Postni čas je čas našega potovanja k velikemu cilju, ki je pred nami: Jezusovi velikonočni zmagi, ki je bomo deležni tudi mi. Dosegli pa jo bomo, če bomo znali prečistiti svoj odnos do Boga, bližnjega in sebe. Zato korajžno stopimo na to pot!
Drug poseg, ki je bistveno spremenil videz cerkvene notranjščine, pa je bilo marmoriranje in zlatenje arhi­tekturnih členov ter ornamentike. Z deli so začeli leta 1859. Za marmoriranje sten po italijanskem načinu so izbrali tržaškega mojstra Nicola Torazza. Star omet so odbili oz. nase­kali, nato pa stene na novo ometali in kot »glazuro« položili še omet iz mletega marmorja, ki so ga zgladili z vročim likalnikom. Stene so prevlekli z belim, pilastre (navidezne stebre, ki členijo stene) pa z rdečim
štukom. Štukaturno ornamentiko in kapitele na pilastrih, ki so bili do­ tlej sivi, pa je zlatil naj­prej ljubljan­ski mojster Gotzl, za njim pa du­najski pozlatarji. Pro­stor je tako postal bolj slikovit in bogato okra­šen, izgu­bila pa se je resnobna plemenitost arhitekuture. S temi posegi so zaznamovali 400. obletnico ljubljanske škofije, ki so jo praznovali oktobra 1863. V drugi polovici 19. stoletja so sle­dila še nekatera manjša dela. Tako je kipar Matija Tomc iz Šentvida nad Ljubljano, eden najvidnejših mojstrov svojega časa, leta 1852 po­stavil nov lesen oltar sv. Janeza Nepomuka, ki posnema kamnit oltar v nasprotni kapeli sv. Trojice. Restavriral in prenovil pa je tudi oba ostala lesena oltarja. Poleg Tomca je v tem času v stolnici ustvarjal tudi tedaj najpomembnejši domači ki­par, akademsko šolan Franc Ksaver Zajec. Leta 1860 je izdelal poprsje škofa Wolfa, leta 1872 pa izklesal kipa sv. Mohorja in Fortunata za južno pročelje.
Po Langusovi smrti sta za stolnico slikala še slikarja Josef Plank, ki je leta 1860 naslikal križev pot in več manjših slik za stranske oltarje, ter Janez Wolf, ki je v letih 1872 ter 1883
obnovil oz. po Quagliu na novo na­slikal freske na zunanjščini. Po potresu leta 1895 je stolnico ob­novil (zahodno in vzhodno proče­lje) ljubljanski stavbenik Franc Faleschini.

GODOVI IN PRAZNIKI

Sreda, 13.3.: sv. Leander Seviljski, menih, škof
Petek, 15.3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica
V soboto, 16.3., bo ob srečanju so­delavcev škofijske Karitas ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof.
V soboto, 16.3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert duhov­nih pesmi Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Go­rice. Koncert z naslovom Oikoumene v organizaciji KUD KDO?, Dru­žine in stolne župnije je lahko lep uvod v postni čas. Lepo vabljeni!
  V nedeljo, 17.3. bo ob 15.00 na Brezjah škofijsko molitveno sreča­nje za duhovne poklice pripra­vlja ga naša dekanija. Lepo vabljeni k čimvečji udeležbi. Za avtobusni prevoz se lahko prijavite pri franči­škanih »na porti«.
Papež Frančišek med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov: »V današnjem odlomku najdemo po­menljiv stavek, ki opozarja, naj ne bomo domišljavi in hinavci. Tako pravi: 'Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v lastnem očesu pa ne opaziš?' (Lk 6, 41). Večkrat, to vemo vsi, je veliko lažje opaziti in obsoditi pomanjkljivosti ter grehe drugih in ne uspeti videti z isto jasnostjo svojih. Mi vedno skrivamo svoje napake, skrivamo jih tudi pred samim seboj, medtem ko je lahko videti napake drugih. Skušnjava je namreč v tem, da smo popustljivi s samim seboj, širokogrudni s samim seboj in pa trdi pri obsodbi drugih. Vedno je koristno pomagati bližnjemu z modrimi nasve­ti, a ko opazujemo in popravljamo na­pake svojega bližnjega, se moramo pri tem zavedati, da imamo tudi mi napake. Če sam mislim, da jih nimam, ne morem obsojati in popravljati drugih. Vsi imamo napake, vsi. Tega se moramo zavedati in preden obsojamo druge, moramo pogledati sami vase. Na ta način se bomo odziva­li s ponižnostjo in verodostojnostjo ter pričevali z dejavno ljubeznijo.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar