1. POSTNA NEDELJA
Rim 10, 8-13
Na začetku letošnjega postnega časa nas
apostol Pavel povabi k razmisleku o naši veri v Jezusa Kristusa. Pri tem
najprej nagovarja Izraelce, ki so odpadli od vere, ker niso priznali, da je s
Kristusom postave konec, saj se je po njem začelo zveličanje. V Stari zavezi
je bilo opravičenje, ki ga je pogojevalo natančno izpolnjevanje postave, težko
doseči, v Novi zavezi pa je blizu in dostopno vsem, saj novozavezna pravičnost
ne zahteva od človeka brezpogojno popolnega življenja, ki ga na tem svetu ne
more doseči. V potrditev tega navaja besede, s katerimi Mojzes ljudstvo
spodbuja k izpolnjevanju zapovedi, ki niso pretežke ali oddaljene, pač pa je
»blizu tebe beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu«. Izraelce poskuša prepričati,
da spolnjevanje postave ne zahteva od človeka, da bi se 'povzpel v nebesa' ali
se odpravil 'čez morje'. Pavel v prenesenem pomenu nanaša te besede na
Kristusa, ki se je z učlovečenjem iz nebes spustil na zemljo, z vstajenjem in
poveličanjem pa iz globine zemlje povzpel v nebesa.
Vera, ki vodi v opravičenje, pa od kristjana
zahteva, da s svojimi usti prizna, »da je Jezus Gospod«. Verovati pomeni
sprejeti Jezusa kot Gospoda (izraz, ki ga Stara zaveza uporablja samo za Boga)
in priznati njegovo gospostvo. Vera, ki jo nekdo nosi v svojem srcu in jo tudi
izpoveduje navzven: »Če boš s svojimi usti priznal ... in boš v svojem srcu
veroval«, je tista, ki vodi v odrešenje. To ni več 'rezervirano' samo za
izbrance, pač pa je vesoljno, kajti »kdorkoli naj veruje, ne bo osramočen«.
Zato v Kristusu tudi ni več »razločka med Judom in Grkom«, saj je enako »bogat
za vse, ki ga kličejo«.
Roman
Starc
Pred mesecem sem že pisal o tem, kako imamo
težave z nekom, ki z nožem namerno uničuje opremo v stolnici. Poleg ostalega
smo opazili, da je žal zarezal tudi ob rob slike, ki visi pod korom pri glavnem
vhodu. Gre za nekdanjo oltarno podobo sv. Filipa Nerija, o kateri bomo kaj
več zapisali v rubriki: »Stolnica - naš dom«. Sliko smo že odpeljali v
restavratorski zavod, vas pa ponovno prosim, da ste še bolj pozorni na razne
nepridiprave, ki znajo izkoristiti trenutke, ko jih nihče ne opazuje. Dovolj
bo, če na sumljivo osebo opozorite mežnarja Blaža ali dežurnega. Tudi glede
tega bi si želel, da res čutite stolnico kot naš skupni dom, za katerega smo
vsi odgovorni in ga želimo očuvati.
Postni čas ni samo čas, ko se kristjani
»postimo« tako, da manj jemo in pojemo ali pa se odpovemo kakšni razvadi (morda
cigaretam, TV, računalniku...). To je sicer lepo in hvalevredno, ne smemo pa
ostati samo pri teh »zunanjih« spokornih dejanjih
- post nas mora namreč spremeniti tudi v naši
notranjosti. Kako?
To je čas, ko naj bi najprej prečistili svoj odnos do Boga
in se vprašali, kakšno mesto ima v našem (mojem) življenju. Je res moj pravi,
osebni Bog, ali pa si mora deliti mesto z raznimi maliki, ki jim namenjamo
veliko več časa kot Njemu? V postnem času moramo prečistiti svoj odnos do bližnjih. Kristjani
smo v Kristusu bratje in sestre med seboj. To
pa pomeni, da morajo med nami vladati pravi, pristni, družinski odnosi. Smo
res pripravljeni z drugimi deliti, jim podariti nekaj dragocenega iz svojega
življenja? Nenazadnje pa je to tudi čas, ko moramo prečistiti svoj odnos do sebe. Ne moremo si namreč dajati
potuhe in se tolažiti s cenenimi opravičili: saj nimam grehov, drugi so slabši
od mene. Neprizanesljivost do sebe je znamenje poguma, da se znam spopadati s
svojo sebičnostjo in grehi; obenem pa je to tudi znamenje modrosti. Postni čas
je čas našega potovanja k velikemu cilju, ki je pred nami: Jezusovi velikonočni
zmagi, ki je bomo deležni tudi mi. Dosegli pa jo bomo, če bomo znali prečistiti svoj odnos do Boga, bližnjega
in sebe. Zato korajžno stopimo na to pot!
Drug poseg, ki je bistveno spremenil videz
cerkvene notranjščine, pa je bilo marmoriranje in zlatenje arhitekturnih
členov ter ornamentike. Z deli so začeli leta 1859. Za marmoriranje sten po
italijanskem načinu so izbrali tržaškega mojstra Nicola Torazza. Star omet so
odbili oz. nasekali, nato pa stene na novo ometali in kot »glazuro« položili
še omet iz mletega marmorja, ki so ga zgladili z vročim likalnikom. Stene so
prevlekli z belim, pilastre (navidezne stebre, ki členijo stene) pa z rdečim
Po Langusovi smrti sta za stolnico slikala še
slikarja Josef Plank, ki je leta 1860 naslikal križev pot in več manjših slik
za stranske oltarje, ter Janez Wolf, ki je v letih 1872 ter 1883
obnovil oz. po Quagliu na novo naslikal
freske na zunanjščini. Po potresu leta 1895 je stolnico obnovil (zahodno in
vzhodno pročelje) ljubljanski stavbenik Franc Faleschini.
GODOVI IN PRAZNIKI
• Sreda,
13.3.: sv. Leander Seviljski, menih, škof
• Petek, 15.3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica
• V soboto, 16.3., bo ob srečanju sodelavcev škofijske Karitas ob 9.00 sveta maša, ki jo
bo daroval gospod nadškof.
• V soboto, 16.3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert duhovnih pesmi Mešanega
mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Gorice. Koncert z naslovom Oikoumene
v organizaciji KUD KDO?, Družine in stolne župnije je lahko lep uvod v postni
čas. Lepo vabljeni!
• V
nedeljo, 17.3. bo ob 15.00 na Brezjah škofijsko molitveno srečanje za
duhovne poklice pripravlja ga naša dekanija. Lepo vabljeni k čimvečji
udeležbi. Za avtobusni prevoz se lahko prijavite pri frančiškanih »na porti«.
Papež Frančišek med nedeljsko molitvijo Angel
Gospodov: »V današnjem odlomku najdemo pomenljiv stavek, ki opozarja, naj ne
bomo domišljavi in hinavci. Tako pravi: 'Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega
brata, bruna v lastnem očesu pa ne opaziš?' (Lk 6, 41). Večkrat, to vemo vsi,
je veliko lažje opaziti in obsoditi pomanjkljivosti ter grehe drugih in ne
uspeti videti z isto jasnostjo svojih. Mi vedno skrivamo svoje napake, skrivamo
jih tudi pred samim seboj, medtem ko je lahko videti napake drugih. Skušnjava
je namreč v tem, da smo popustljivi s samim seboj, širokogrudni s samim seboj
in pa trdi pri obsodbi drugih. Vedno je koristno pomagati bližnjemu z modrimi
nasveti, a ko opazujemo in popravljamo napake svojega bližnjega, se moramo
pri tem zavedati, da imamo tudi mi napake. Če sam mislim, da jih nimam, ne
morem obsojati in popravljati drugih. Vsi imamo napake, vsi. Tega se moramo
zavedati in preden obsojamo druge, moramo pogledati sami vase. Na ta način se
bomo odzivali s ponižnostjo in verodostojnostjo ter pričevali z dejavno
ljubeznijo.«
POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar