ponedeljek, 25. februar 2019

Teden Božje Besede 24. 2. 2019- 3. 3. 2019


7. NEDELJA MED LETOM

1 Kor 15,45-49


Potem, ko nas je želel Pavel z dramatičnim opisovanjem posledic nevere v Jezusovo vstajenje in vstajenje mrtvih odvrniti od misli, da ni vstajenja, pa tokrat spregovori o zemeljskem in duhovnem telesu. Pri tem uporabi vzporednico med Adamom in Kristusom. Pri 'prvem' Adamu navaja stavek iz stvarjenja, kjer je rečeno, da ga je Bog izoblikoval iz zemeljskega prahu in mu vdihnil življenjski dih, tako da je »postal živa duša«. Za Jezusa, 'poslednjega Adama', pa ugotavlja, da je on sam tisti »oživljajoči duh«. Med njima je torej bistvena razlika: Adam sprejema življenje, Kristus pa to življenje daje. Telo, meso samo nič ne koristi, šele duh je tisti, ki oživlja - to je Jezus sam jasno povedal v svojem evhari-stičnem govoru. Duh je življenjska moč, ki človeka razsvetli, mu odpre oči in ušesa za Božjo besedo. Kljub temu pa je v redu zemeljskih in zgodovinskih stvarnosti telo tisto, ki je najprej, saj duh živi v telesu, zato Pavel pravi: »Ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno« (tj. čutno, zemeljsko).
Pavel se ne »opredeljuje« o pomembnosti enega ali drugega, pač pa preprosto ugotavlja realnost dveh stvarnosti: Adam je »iz prsti, zemeljski«, Kristus pa »iz nebes«. Ostajata torej zemeljska in nebeška podoba. S tem, ko je Kristus iz smrti prešel v novo življenje, je s svojim vstajenjem odprl novo razsežnost in jo naredil dosegljivo za vse ljudi. Zato ga tudi imenuje »prvorojenec med mnogimi brati, med vstalimi od mrtvih«, saj smo mu v tem popolnoma podobni, in svojo misel zaključi z logično ugotovitvijo: »Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega«.
Roman Starc

VESTNO JE IZPOLNJEVAL SVOJE DOLŽNOSTI - Sveti Gabrijel Žalostne Matere Božje


»Mladi pasijonist ni v kratki dobi svojega življenja izvršil ničesar, kar bi svet imel za veliko in vredno občudovanja. Trudil pa se je vestno in stanovitno izpolnjevati svoje dolžnosti. In to je nauk, ki ga po njem daje Bog vsemu človeštvu ...« Tako je o tem mladeniču, ki ga je Bog po težki smrtonosni bolezni komaj 24 let starega vzel k sebi, povedal papež Benedikt XV., ko ga je razglasil za svetnika. Iz Assisija se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v mesto Spoleto. Tam so ga najprej vzgajali šolski bratje, kasneje je obiskoval jezuitski kolegij. Bil je tipičen mladenič svojega časa in družbenega okolja: vihrav, nagnjen k pustolovščinam, ljubitelj lova, predvsem pa zelo dober športnik. Kljub svoji na videz posvetni naravi pa je že zgodaj resno začel razmišljati tudi o redovnem poklicu. Zlasti prisrčno je častil Marijo in ob njeni podobi osemnajstleten doživel notranje razsvetljenje.  kraj.
Marija je bila ob pogledu na trpečega Jezusa priča največje Ljubezni, zato mu je bila tudi vse življenje najboljša učiteljica in vodnica v nedosegljivo Božjo bližino. Odločil se je za strogi red pasijonistov. Vstopil je v njihov noviciat, naredil zaobljube, ob študiju bogoslovja pa po hudem telesnem trpljenju dočakal smrt. Želel je postati duhovnik, a je smrt kljub temu sprejel kot ljubo poslanko z nebes. Ob njegovem grobu so se že kmalu začeli dogajati številni čudeži, zato je postaj pravi romarski
»Ljubimo Marijo… Ljubimo jo iz vsega srca. Žrtvujmo, če je treba, tudi kako veliko žrtev, da ne žalimo njenega velikega srca. Marija nas tako ljubi! Ona je tako ljubeča, zvesta in stanovitna! Nikoli si ne bi dovolila, da bi bila brez ljubezni. Če ste v nevarnosti, bo pohitela, da vas reši. Če ste v težavah, vas bo potolažila. Če ste bolni, vam bo prinesla olajšanje. Če ste v stiski, vam bo pomagala. Nikoli ne gleda na to, kakšen človek ste bili; vedno pride do srca, ki jo želi ljubiti. Hitro pride in vam odpre svoje usmiljeno srce, vas objame, potolaži in vam služi. Ona bo pri roki tudi takrat, ko bo potrebno, da vas pospremi na poti v večnost.«

STOLNICA - NAŠ DOM

Opremljanje stolnice v naslednjih letih


Omenili smo že, da so se morali ob dograditvi stolnice povečini zadovoljiti še s staro oltarno opremo. Tako so še pred posvetitvijo prenesli oltarje Sv. Rešnjega telesa, sv. Jurija, sv. Andreja, sv. Barbare, Odrešenika sveta, sv. Marije Magdalene, sv. Križa in Sv. Trojice. Oltar vseh svetnikov je nadomestil sv. Dizma, posebnega oltarja Marijinega kronanja pa niso postavili. Obenem so prenesli tudi slike svetih treh kraljev, Sv. Trojico (Tintoretto) in sv. Miklavža (Pietro Liberi). Leta 1709 je bila dokončana slika rimskega umetnika Michelangela
Riccolinija za bratovščino sv. Križa in Filipa Nerija (danes visi pod ko-rom na levi strani). V letih 1710-1711 je Janez Pergman izdelal prižnico, oba balkona in orgelski omari na stranskih korih. Leta 1711 so postavili tudi prvi kamniti oltar, ki ga je dobrotnik Peter Anton Codelli v goriški delavnici naročil za kapelo Sv. Trojice. Leta 1713 so v niše pod kupolo postavili kipe emonskih škofov, ki jih je izklesal Angelo Putti. V            letih 1721-1723 je v stolnici zopet ustvarjal Giulio Quaglio, ki je skupaj s svojim sinom Raffaelom in pomočniki s freskami okrasil kapele. Leta 1717 je bil postavljen oltar sv. Barbare, 1719 pa še oltar sv. Marije Magdalene. Oba je iz črnega marmorja izdelal ljubljanski kamnosek Luka Mislej. Luka Mislej je leta 1721 izklesal tudi Dolničarjev spomenik, poprs-je pa je že leta 1715 naredil Angelo Putti.
Prvotno so načrtovali, da bi imela stolnica vso oltarno opremo kamnito, a so to zamisel počasi opustili, tako da je leta 1736 rezbar Henrik Mihael Lohr izdelal lesena nastavka oltarjev sv. Jurija in Odrešenika sveta. V štiridesetih letih je Francesco Robba izklesal kamnite dele (obe menzi) oltarjev Sv. Rešnjega telesa ter sv. Dizma v prečni ladji ter oba angela (adoran-ta) ob tabernaklju. V tem času so naredili še lesen oltarni nastavek za Nepomukov oltar (v Andrejevi kapeli).

Sledila je še ostala oprema: leta 1774 kamnit velik oltar (okvir oltarne slike, kipi angelov, Petra in Pavla ter oltarna men-za). Istega leta so bili izdelani tudi kano-niški sedeži s škofovim prestolom ter reliefnimi pozlačenimi medaljoni in nekatera manjša umetniška dela (slike).

GODOVI IN PRAZNIKI


             Nedelja, 24. 2.: 7. nedelja med letom
             Ponedeljek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja
             Torek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof
             Sreda, 27. 2.: sv. Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
             Četrtek, 28. 2.: sv. Roman, opat
             Petek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof
             Sobota, 2. 3.: sv. Neža Praška, opatinja
             Nedelja, 3. 3.: 7. nedelja med letom

DOGODKI PRED NAMI


             V sredo, 27. 2., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
             V četrtek, 28. 2., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
             V petek, 1. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta masa.
             V soboto, 2. 3., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejsim in posvetitev Srcu Marijinemu.
             V ponedeljek, 4. 3., bo v okviru Tomaževe prosla. e na Teološki fakulteti ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof. Po večerni sveti maši pa bo ob 19.15 v župnišču sestanek članov ŽPS.
             V sredo, 6. 3., na pepelnico, začenjamo letošnji postni čas. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Anton Jamnik.

             V nedeljo, 17. 3. bo ob 15.00 na Brezjah škofijsko molitveno srečanje za duhovne poklice - pripravlja ga naša dekanija. Lepo vabljeni k čim večji udeležbi. Za avtobusni prevoz se lahko prijavite pri frančiškanih »na porti«.

URNIK SVETIH MAŠ


Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

MISEL TEDNA

Papež Frančišek med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov: »Jezusovi blagri so odločilno sporočilo, ki nas spodbuja, da ne postavljamo svojega zaupanja v materialne in minljive stvari, da ne iščemo sreče pri prodajalcih megle, ki so tolikokrat prodajalci smrti in izvedenci prevar. Gospod nam pomaga odpreti oči, da si pridobimo bolj prodoren pogled na resničnost, da se varujemo kronične kratkovidnosti, s katero nas posvetni duh okužuje. Njegova paradoksna beseda nas pretrese in nam da to, da prepoznamo, kaj nas v resnici bogati, nasiti, nam da veselje in dostojanstvo. Skratka tisto, kar daje v resnici smisel in polnost našemu življenju.«
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2019/17/02

EKUMENSKO BOGOSLUŽJE

V petek, 1. marca 2019, ob 19.00 bo v stolnici ekumensko bogoslužje svetovnega molitvenega dne z naslovom »PRIDITE - VSE JE PRIPRAVLJENO«, ki so ga letos pripravile slovenske kristjanke. Molivci v 180 državah sveta bodo izvedeli nekaj o Sloveniji in molili z nami in za nas.
Vabljeni!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.