V tokratnem odlomku lahko še bolj jasno
vidimo, kako se je moralo krščansko oznanilo o Jezusovem vstajenju nenehno
spopadati s tedanjo grško pogansko miselnostjo, ki je zanikalo vstajenje od
mrtvih. Vendar se Pavel tu ne ukvarja s filozofskimi dokazi, pač pa drzno
ugotavlja, da z dejstvom vstajenja »stoji ali pade« krščanska vera. Odstavek
začenja z retoričnim vprašanjem: »Če se oznanja, da je Kristus vstal od
mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?« Če
to drži, potem sledi: da Kristus ni vstal; da je vera Korinčanov brez pomena
in so še v grehih; da so tudi tisti, ki so umrli kot kristjani, še vedno
pogubljeni (»izgubljeni«); in so zato kristjani »najbolj pomilovanja vredni«.
Lahko bi rekli, da skorajda dramatično našteva in stopnjuje posledice ter na koncu
zaključi oz. odgovori z odločno trditvijo: »Če torej mrtvi ne morejo vstati,
tudi Kristus ni vstal«. Gre torej za vse ali nič: če je vstajenje mrtvih
nemogoče, velja to tudi za Kristusovo vstajenje, saj ima le-to smisel samo kot
»prvenec« našega vstajenja. Osrednja sestavina našega oznanjevanja in vere je
prav Kristusovo vstajenje in vse ima svoj smisel samo v tem. Če ni vstajenja,
se vse podre, vse postane laž, vse postane prazno in ostanejo nebesa zaprta.
Svoje ugotavljanje zato zaključi s čustveno prizadeto mislijo, da smo, če bi
bilo to res, »od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni«. A ta strašna misel
Pavla ne zaustavi, pač pa nadaljuje s trditvijo, ki ne dopušča nobenega dvoma:
»Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali«. Samo
prosimo lahko, da bi bila vedno tako trdna tudi naša vera!
Roman
Starc
»BODITE NEOMAHLJIVI V VERI«
sveti Polikarp
Sveti Polikarp se je rodil leta 68/69. Bil je
učenec apostola Janeza, ki ga je postavil za škofa v Smirni
v Mali Aziji. S
svojo močno in globoko vero je imel velik vpliv na svoj čas. Umrl je 23.
februarja leta 155/56, star 86 let kot zadnja žrtev preganjanja v Smirni. Opis
njegovega mučeništva je prvo in najstarejše izvirno poročilo o smrti kakega
mučenca. »Ko je bil izgovoril 'amen' in končal molitev so kurjači zanetili grmado.
Zaplapolal je mogočen plamen, in mi, ki nam je bilo dano, smo videli čudež...
Plamen je naredil nekakšno votlino in je kakor jadro, ki ga veter napne, krog
in krog obdal mučenčevo telo. Polikarp je bil na sredi, ne kakor smodeče se
meso, marveč kakor kruh v peči ali zlato in srebro v topilnici. Tudi mi smo
začutili prijetno vonjavo, kot bi se razširjalo kadilo ali kakšna druga
dragocena dišava. Tako smo mi kasneje pobrali njegove kosti, dragocenejše od
draguljev in imenitnejše od zlata, in jih na primernem kraju shranili.«
Polikarp je napisal več pisem, ohranjeno pa je le njegovo pismo Filipljanom, v
katerem jih spodbuja h zglednemu krščanskemu življenju: »V teh krepostih torej
stojte in se ravnajte po Gospodovem zgledu! Bodite trdni v veri in neomahljivi;
radi imejte brate; ljubite se med seboj, združeni v resnici in s tem, da
sprejemate drug drugega v Gospodovi krotkosti in nikogar ne prezirajte! Kadar
lahko storite dobro, ne odlašajte, ker miloščina rešuje iz smrti.«
Sledi naštevanje dogodkov in pobožnosti, ki so
se odvijale vsak dan do naslednje nedelje. Tu jih povzemamo na kratko.
»V ponedeljek je novoposvečeno cerkev obiskala
nemška bratovščina Brezmadežne v procesiji z gorečimi svečami, s svojimi zastavami,
z nosili, z godbo na trobente in cimbale in s pevci. Slovesno opravilo je
vodil gospod dekan, izvrsten govor pa je imel častiti oče Hasfurter iz Družbe
Jezusove. Obravnaval je besede: Gospodov tempelj, Gospodov tempelj, Gospodov
tempelj je to (Jeremija). V torej je bila tu bratovščina presvetega roženega
venca z družbo dobrodejnega pasu sv. Avguština in Monike. Pridigal je častiti
oče Adeodat Bernaš, avguštinec. Uporabil je besede: Tu ni nič drugega kakor
hiša Božja in vrata nebeška.
V sredo je vodil slovesno opravilo gospod kanonik
Gladič. Pridigal je visoko častiti oče Janez Krstnik od sv. Regine, prior
očetov bosonogih avguštincev na temo: To hišo sem izvolil, da bo tam na veke
moje ime (Kroniška knjiga).
V četrtek je prišla bratovščina Vnebovzete
hkrati z družbo Rojstva blažene Device Marije z vsem akademskim starešinstvom,
sijajno opremljena s svečami in belimi baklami, z zastavami in banderi ter z
nadvse zanimivimi nosili (na katerih so nosili srebrn kip sv. Ignacija).
V petek je po običajni maši ob 6. uri in po
kornih molitvah bil slavilni govor, ki ga je imel častiti gospod Ivo iz
Lipnice, kapucin, redni stolni pridigar, na temo: Gospod, ljubim kras tvoje
hiše in prebivališča.
V soboto je ob 9. uri prišla nova skupina
prosilcev: dvoje družb, namreč škapulirska blažene Device Marije karmelske in
pasu sv. Frančiška. Slovesni obred je opravil prečastiti oče Vincenc Lampretič,
gvardijan očetov frančiškanov kranjske province. Nato je v hvalo stolnice zelo
zgovorno pridigal častiti oče Bernard Schein, ljubljanski pridigar, in
razlagal besedilo: Velika bo slava te nove hiše.
V nedeljo, osmi dan praznovanja, je ob 8. uri
stopil na govorniški oder častiti oče Matija Paradižič iz Družbe Jezusove,
redni stolni pridigar, in vzel za temo: V tvoji hiši
moram ostati. Nato je opravil peto sveto mašo
prečastiti ljubljanski prošt grof Leopold Kobencl. Pridigo je imel stolni
kanonik gospod Franc Bernard Fischer v nemškem jeziku. Razlagal je besede: Osmi
dan je sklical shod, ker je posvečeval oltar sedem dni (2 Krn 7). Ob 4. uri popoldne
po večernicah je bila tretja ali zadnja pridiga v slovenščini. Imel jo je
ljubljanski kapucin častiti oče Rogerij, redni nedeljski pridigar v njihovem
samostanu. Govoril je o besedah: Dokončali, posvetili so Gospodovo hišo in
prinesli darove. [...] Tako se je srečno izteklo osemdnevno zelo slovesno praznovanje
posvetitve, med katerim ni bilo dneva brez znamenja veselja. Da pa ne bi
spomin na to slovesnost zatonil v pozabo, jo je knez proslavil s srebrnim
spominskim novcem, s katerim je obdaril ne le tuje goste, ampak tudi domačine
in številne dobrotnike.
Ponedeljek, 18.2.: sv. Frančišek Regis Clet,
duhovnik, mučenec Torek, 19.2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik
Sreda, 20.2.: sv. Jacinta in Frančišek Marto,
fatimska pastirčka Četrtek, 21.2.: sv. Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
Petek, 22.2.: Sedež apostola Petra Sobota, 23.2.: sv. Polikarp, škof, mučenec
DOGODKI PRED NAMI
V četrtek, 21.2., bo po večerni sveti maši ob
19.15 v Baragovi dvorani v župnišču pogovor o življenju in delu dr. Andreja
Gosarja. Gosta večera bosta dr. Igor Bahovec in Peter Kovač Peršin. Lepo vabljeni!
V četrtek, 21.2., bo od 17.00 do 18.00
organizirano vodenje oz. ogled stolnice z razlago in molitvijo
v stolnici. Za vodenje skrbi skupinaŽivi kamni.
v stolnici. Za vodenje skrbi skupinaŽivi kamni.
URNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Papež Frančišek med nedeljsko molitvijo Angel
Gospodov:
»Gre za čudežen ulov, za znamenje moči
Jezusove besede, ko z velikodušnostjo vstopimo v njegovo službo. On v nas dela
velike stvari. Tako dela z vsakim od nas, ko nas vpraša, da bi ga sprejeli na
čoln našega življenja in odrinili z njim in zarezali novo brazdo v morje, ki se
pokaže kot polna presenečenj. Njegovo povabilo, da odrinemo na odprto morje
človeštva današnjega časa, da bi bili pričevalci dobrote in usmiljenja da nov
smisel našemu bivanju, ki večkrat tvega, da se stisne samo vase.«
v stolnem župnišču, ki bodo vsak četrtek in nedeljo
ob 19.00. Prva kateheza bo v četrtek, 14. februarja 2019 župnik in katehisti
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
ogled stolnice z razlago in molitvijo v
stolnici. Za vodenje skrbi skupina Živi kamni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar