Prvi kristjani so se morali pri svojem
verovanju spopadati z različnimi težavami, dvomi in drugačnim prepričanjem
večinoma poganske družbe, ki nikakor ni mogla sprejeti dejstva Jezusovega vstajenja
in odrešenja. Zato se ne smemo čuditi, če so kdaj tudi sami, zlasti tam, kjer
so bili v manjšini, podlegli vplivom okolice. Apostol Pavel zato potem, ko
razjasni vprašanja o izrednih darovih Svetega Duha, preide na vprašanje o
vstajenju od mrtvih, saj so nekateri od njih to zanikali. Pavel jim jasno
pove, da je Kristusovo vstajenje od mrtvih v središču vsega apostolskega
oznanjevanja in dejstvo, ki ga je potrdilo veliko število prič. Tisti, ki ne
verujejo temu oznanilu, so »zaman sprejeli vero«. V uvodu v 15. poglavje
Korinčanom najprej pojasni, da nima namena povedati ničesar novega, temveč le evangelij,
ki jim ga je oznanil. Kdor ga sprejme in 'trdno stoji v njem', je »na poti
odrešitve« in njegova vera ni v nevarnosti. Biti zvest evangeliju pomeni biti
v Kristusovi milosti. V osrednjem delu odlomka Pavel najprej omeni štiri
dogodke iz Jezusovega trpljenja in poveličanja (smrt, pokop, vstajenje in
prikazovanje), ki jih podkrepi z naštevanjem prič, na katerih temelji
apostolsko izročilo. Pismo Korinčanom je bilo napisano pred nastankom
evangelijev, zato se sklicuje na starozavezne napovedi, ki so se v teh
dogodkih uresničile, »kakor je v Pismih«.
V sklepu odlomka pa spregovori o sebi, ki je
prav tako ena izmed prič, čeprav »najmanjši izmed apostolov«. Pravi sicer, da
tega ni »vreden« in se zaveda, da vse dolguje Božji milosti, zato se je tudi
»bolj kakor vsi oni trudil«, da bi to milost »upravičil«, saj so po njej tudi
oni »sprejeli vero«.
Roman
Starc
»ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE (MT 10,8) 27. svetovni dan bolnikov
Besede, s katerimi je Jezus poslal svoje
učence oznanjat evangelij, je papež Frančišek izbral za geslo
Na 27. svetovni dan bolnikov nas Cerkev Mati
vseh svojih otrok, zlasti bolnikov spominja na to, da so velikodušna dejanja,
kot je dejanje usmiljenega Samarijana, najbolj verodostojna sredstva evangelizacije.
Skrb za bolne zahteva strokovnost, ljubeznivost ter iskrena, preprosta in
svobodna dejanja, kot je objem, ki bližnjemu govori o tem, da je drugemu
»drag«. V današnji kulturi odmetavanja in ravnodušnosti bi želel poudariti, da
je »dar« kategorija, ki najbolj postavlja pred preizkušnjo današnji individualizem
in družbeno razdrobljenost, hkrati pa spodbuja nove odnose in načine
sodelovanja med ljudmi in kulturami... Pri »daru« ne gre le za samo podarjanje;
vključuje razdajanje sebe in ni le prenos lastnine ali predmetov. Pri »daru«
ne gre le za podarjanje, ker vključuje zastonjski dar človeka samega in željo
po vzpostavitvi odnosa. »Dar« je odsev Božje ljubezni, ki doseže vrhunec v
učlovečenju Sina in izlitju Svetega Duha.
Vsak od nas je ubog, v stiski in siromašen.
Ko se rodimo, potrebujemo skrb svojih staršev, da lahko preživimo, in v vseh
obdobjih življenja v določenem smislu ostajamo odvisni od pomoči drugih.
Vedno se bomo zavedali svojih omejitev »ustvarjenih bitij« v odnosu do drugih
posameznikov in situacij. Odkrito priznanje te resnice nas ohranja ponižne in
nas spodbuja, da smo v življenju dejavno solidarni.
Takšno priznanje nas vodi k odgovornemu
ravnanju za spodbujanje dobrega, ki je tako osebno kot skupno. Šele tedaj, ko
sebe ne vidimo kot ločene od drugih, ampak v bratskem odnosu z njimi, lahko
razvijemo družbeno prakso solidarnosti, ki je usmerjena v skupno dobro. Ne
bojmo se nase gledati kot na ljudi v stiski ali kot na odvisne od drugih, kajti
kot posamezniki in z lastnimi prizadevanji ne moremo premagati svojih
omejitev. Zato se ne bojmo priznati teh omejitev, kajti sam Bog se je
po Jezusu ponižal k nam in se ponižuje še
naprej. V našem uboštvu nam pomaga in nam naklanja darove, ki presegajo našo
domišljijo.
Pri nas bo osrednja slovesnost kot vsako leto
v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, v ponedeljek, 11. februarja, ob
10. uri, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
»V nedeljo, torej 8. maja ob 6. uri zjutraj,
se je začelo posvečevanje. Ko se je obred ob 10. uri srečno končal, je bil
navzoč z velikim spremstvom cesarski odposlanec prevzvišeni knez Janez Jožef Anton
Eggenberg, kranjski glavar, obdan od številnih članov juridične in zdravniške
vede ter drugih deželnih uradnikov. Pripeljal se je v krasnem vozu s šestimi
konji. S škofijskega dvorca so ga pozdravili zvoki trobent in bobnov, na pragu
cerkve pa so ga pri knežjih vratih z dolžno vdanostjo sprejeli prečastiti
gospodje prošt, dekan in dva kanonika. Od prvega izmed njih je sprejel
blagoslovljeno vodo, nato pa so ga spremili na določeno mesto (prestol je bil
dragocen in postavljen nasproti kneza krajevnega ordinarija), kjer je sedel.
Ko je nato tudi knezoškof sedel na svoj prestol, je gospod prošt grof Leopold
Kobencl začel maševati, medtem pa sta dva glasbena zbora (ne vštevši onih, ki
so igrali na trobente in rogove in so sestavljali poseben
zbor), v katerih je bilo vsaj 50 izbranih
akademikov filharmonikov, pod vodstvom Bertolda pl. Hofferja, kranjskega
plemiča in ustanovitelja te akademije, nastopala na kar najbolj prazničen
način z nadvse ubrano glasbo vseh vrst glasov in glasbil.
Po končanih svetih opravilih je knezoškof
sprejel kneze in deželne veljake na zelo svečan obed. Bilo jih je 24 in trije
izmed njih so sedeli pod baldahinom: na prvem mestu cesarjev odposlanec, na
desni kneginja Marija Ana Auersperg, na levi knez Franc Karel Auersperg. Drugi
gostje so bili: baron Halden, kot zastopnik freisinškega škofa, grof Rosenberg,
koroški kastelan, Vajkard grof in gospod Gallenberg, svetega cesarskega
veličanstva tajni svetnik in deželni namestnik, Volf Engelbert grof Auersperg,
svetega cesarskega veličanstva tajni svetnik, maršal Kranjske, Franc Adam
Ursini grof Blagaj, svetega cesarskega veličanstva tajni svetnik, Anton baron
Gallenfels, stiški opat, Volf Herbert grof Lamberg, Jožef Osvald grof Attems,
Vajkard Ferdinand grof Barbo, Orfej grof Strassoldo, Sigfrid grof Gallenberg,
Sigfrid grof Auersperg, Žiga grof Auersperg, Vajkard Leopold Ursini grof
Blagaj, Marija Ana grofica Vermundt, generalova žena, Katarina Elizabeta,
maršalova žena, ... Grofica Gallenberg, Marija Ana grofica Auersperg. Lucieta
grofica Strassoldo. Po kosilu je po opravljenih večernicah najprej ob 4. uri
stopil na
govorniški oder častiti oče Matija Paradižič,
Družbe Jezusove, redni stolni [pridigar], ki je razlagal temo: Danes je v to
hišo prišlo odrešenje. Nato so bile slovesne lavretanske litanije.
Ponedeljek, 11.2.: Lurška Mati Božja, svetovni
dan bolnikov Torek, 12.2.: sv. Humbelina, redovnica
Sreda, 13.2.: sv. Jordan Saški, redovnik
Četrtek, 14.2.: sv. Valentin (Zdravko),
duhovnik, mučenec Petek, 15.2.: sv. Klavdij, redovnik Sobota, 16.2.: sv.
Julijana Koprska, mučenka
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
S četrto številko začenja verski tednik
DRUŽINA z novo, prenovljeno podobo. Ob tem vam ponujajo tri brezplačne številke
ter kuharsko knjižico Praznične dobrote. Kogar zanima, naj v kiosku čimprej
izpolni naročilnico.
V četrtek, 21.2., bo po večerni sveti maši ob
19.15 v Baragovi dvorani v župnišču pogovor o življenju in delu dr. Andreja
Gosarja. Gosta večera bosta dr. Igor Bahovec in Peter Kovač Peršin. Lepo
vabljeni!
V četrtek, 21.2., bo od 17.00 do 18.00
organizirano vodenje oz. ogled stolnice z razlago in molitvijo v stolnici. Za
vodenje skrbi skupina Živi kamni.
»BOG TE LJUBI!« Vabimo te na KATEHEZE
v stolnem župnišču, ki bodo vsak četrtek in
nedeljo ob 19.00. Prva kateheza bo v četrtek, 14. februarja 2019 župnik in
katehisti
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar