Pred nami so spominski dnevi Jezusovega
trpljenja in smrti, ki nas nikoli ne morejo pustiti hladne in neprizadete. Ob
premišljevanju in podoživljanju tega, kar je moral Jezus prestati zaradi naše
trdosrčnosti, se zasolzi marsikatero oko in se v čudnem trepetu zgane srce.
Morda tudi zato, da bi se kasneje, na velikonočno jutro, napolnilo z veseljem,
radostnim petjem in - zakaj pa ne - vriskanjem in smehom, saj se je iz
trpljenja in bolečine rodila zmaga nad smrtjo, vstajenje in naše odrešenje.
V teh dneh bo tudi naša stolnica postala
dvorana zadnje večerje, vrt Getsemani na Oljski gori, ječa in dvorišče Pilatove
palače, jeruzalemska ulica »Via dolorosa«, kalvarijski grič in pokopališče z
novim, zapečatenim in zastraženim grobom. - Vse samo zato, da bi se potem v
mlado jutro tistega prvega dne v tednu iz nje zaslišala mogočna Aleluja, da bi
zadonela radostna pesem, se oglasile orgle in zapeli zvonovi ter bi v
vstajenjskem vetru zaplapolalo bandero... Škoda bi bilo, dragi brat in sestra,
zamuditi to velikonočno prebujanje, zato te povabim, da praznuješ in se
veseliš z nami. Kristus je vstal tudi zate! Aleluja! Vsem faranom in
obiskovalcem stolnice voščim blagoslovljene velikonočne praznike!
Vaš župnik
CVETNA NEDELJA FLP 2, 6-11
Besedilo, ki nam ga tokrat »ponudi« v branje
in premislek apostol Pavel, je po vsej verjetnosti starokrščanska hvalnica, ki
v prvem delu govori o ponižanju, ki ga je Kristus prestal prostovoljno, v
drugem delu pa o njegovem povišanju, ki je Božje delo. Namesto Adamovega
napuha in upornosti, ko je ta hotel postati enak Bogu in mu je odrekel poslušnost,
je Kristus izbral pot ponižnosti in pokorščine. A to, da se je ponižal in
izničil, ne pomeni, da je prenehal biti enak z Bogom ali Božja podoba, ampak
je ravno s tem odkrival svoje božje bitje in Božjo ljubezen. V pokorščini se
je popolnoma izpraznil in ta pokorščina ga je privedla do smrti, »smrti na
križu«.
Drugi del hvalnice pa opisuje Kristusovo
povišanje, ko ga je »Bog povzdignil nad vse« in tako uresničil Jezusove besede:
»Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan«. S tem,
ko ga je povzdignil nad vse, pa mu je podelil tudi »ime, ki je nad vsakim
imenom«. Pavel tu misli na izraz Gospod, ki ga je Stara zaveza uporabljala
samo za Boga, zdaj pa se Božje gospostvo razodeva v Jezusu, prav v njegovem
skrajnem ponižanju, ko se bo pred njegovim imenom pripognilo vsako koleno.
Izrazi češčenja, ki so dotlej pripadali samo Bogu, se bodo poslej dvigali k
Jezusu Gospodu, po katerem se Bog razodeva in deluje.
Roman
Starc
»Gospod je vstal! Zares je vstal!« To je
veselo sporočilo velikonočnega dogodka, ki ga nestrpno pričakujemo ves postni
čas. Ob tem sporočilu slišimo in izrekamo še druge vzklike: »Radujte in
veselite se!«, »Odrešeni ste, aleluja!«, »Smrt in greh sta premagana,
aleluja!«
Morda se bo kdo od ljudi pri navedenih
vzklikih vprašal: Kaj to pomeni? Zakaj je Jezus vstal od mrtvih? Česa sem pa
jaz rešen?
Kaj vse to praznovanje pomeni in kako
konkretno to vstopa v moje življenje?
Naše voščilo ob velikonočnih praznikih je
hkrati molitev in prošnja k Svetemu Duhu za veselje in sprejemanje velikonočne
skrivnosti. Na binkoštni dan so apostoli prejeli Svetega Duha, da so razumeli
in v polnosti vstopili v skrivnost velike noči: Jezusove daritve in odrešenja.
V skupnosti Cerkve so se ljudje veselili, se dali krstiti, oznanjali Jezusovo
vstajenje in živeli novo življenje; življenje prenovljenih ljudi, življenje velikonočnega
kristjana.
Bratje in sestre, najprej vas ob prazniku
vabimo k veselju nad lastnim krstom: nad tem, da smemo biti po skrivnosti Jezusove
smrti in vstajenja člani Cerkve, udje Kristusovega skrivnostnega telesa.
Vabimo vas tudi k veselju nad zaupanim poslanstvom, ki nam ga izroča vstali Jezus:
poslanstvom v krščanskem občestvu, župniji, redovni ali drugi skupnosti,
družini, narodu, človeštvu ... V hvaležnosti se veselimo, da smemo sodelovati z
vstalim Gospodom in služiti s svojim delom, z molitvijo in darovanim
trpljenjem. Zato voščimo vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem
vernikom doma in po svetu, posebej bolnim in trpečim, da bi bili odprti
Svetemu Duhu za prejem oznanila; da bi vaša srca napolnilo veselje zaradi
odrešenja; da bi to skrivnost sprejeli kot neizmeren dar; da bi vstali Jezus
vstopil v vaš vsakdanjik in vse medsebojne odnose; da bi to veselo novico
posredovali še drugim ljudem!
Vaši
škofje
· Ponedeljek, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka· Torek, 27. 3.: sv. Peregrin, redovnik· Sreda, 28. 3: sv. Milada Praška, devica· Četrtek, 29. 3.: VELIKI ČETRTEK· Petek, 30. 3.: VELIKI PETEK· Sobota, 31. 3.: VELIKA SOBOTA· Nedelja, 1. 4.: VELIKA NOČ· Ponedeljek, 2. 4.: Velikonočni ponedeljek· Torek, 3. 4: sv. Rihard, škof· Sreda, 4. 4: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj· Četrtek, 5. 4: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik· Petek, 6. 4: sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec, prvi petek· Sobota, 7. 4: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, prva sobota· Ponedeljek, 9. 4: sv. Maksim Aleksandrijski, škof· Torek, 10. 4: sv. Domnij, škof, mučenec· Sreda, 11. 4: sv. Stanislav, škof, mučenec· Četrtek, 12. 4: sv. Zenon Veronski, škof· Petek,13. 4: sv. Martin I., papež, mučenec· Sobota, 14. 4: sv. Lidvina, devica· Nedelja, 15. 4.: 3. velikonočna nedelja
Za nas kristjane je sveto velikonočno
tridnevje jedro celotnega bogoslužnega leta. Obredi velikega četrtka in petka
ter velikonočna vigilija nam pomagajo, da znova podoživimo skrivnost trpljenja,
smrti in vstajenja našega Gospoda. Velikonočno tridnevje nam daje možnost, da
se poglobimo v osrednje dogodke našega odrešenja, da ponovno zaživimo velikonočno
skrivnost, ki je velika skrivnost naše vere. Vsakoletno obhajanje svetega
tridnevja nam pomaga, da svojo vero poglobimo ob zavedanju, da se Božje delovanje
dogaja v sedanjem času in da to ni samo spomin na pretekle dogodke.
Na veliki četrtek dopoldne je krizmena maša,
med katero duhovniki, zbrani okrog nadškofa, obnovijo duhovniške obljube, sodelujejo
pri blagoslovu bolniškega in krstnega olja ter posvetitvi svete krizme.
Glavno vsebino praznika pa izraža večerna
maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo.
Veliki četrtek je namreč spominski dan dveh
zakramentov: poleg ustanovitve mašniškega posvečenja se na ta dan spominjamo
tudi popolnega darovanja Kristusa človeštvu v zakramentu svete evharistije.
Simbolna predmeta četrtkovega popoldneva sta kruh in vino. Kristus sam se nam
daje v hrano, da bi mi lahko zares živeli, da bi v nas raslo njegovo Božje
življenje. V četrtkovo večerno mašo je vključen tudi obred umivanja nog. Jezus
je namreč pri zadnji večerji apostolom s tem, ko jim je umil noge, dal novo
zapoved ljubezni. Obred četrtkovega večera se zaključi z molitveno uro, pri
kateri se že spominjamo tudi Jezusovega prijetja v vrtu Getsemani in
zasmehovanja ter bičanja v ječi. Nagovarjajo nas zlasti Jezusove besede spečim
učencem: »Niti eno uro niste mogli čuti z menoj,« saj tudi mi žal v življenju
velikokrat zaspimo.
Veliki petek je posvečen spominu Jezusovega
trpljenja in smrti, saj je na ta dan dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati.
Tega se spominjamo zlasti ob popoldanski molitvi križevega pota.
Veliki
petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo svete maše. Najpomembnejši del večernega obreda je branje Gospodovega pasijona.
Veliki petek bi lahko simbolično označili kot
dan teme, ko je celo sonce izgubilo svojo svetlobo. Dejstvo je, da takrat, ko
Bogu ne pustimo, da bi živel med nami, sebe prikrajšamo za luč, v kateri bi
sploh lahko videli, kdo smo.
Po branju pasijona sledijo slovesne prošnje
za potrebe Cerkve in vsega sveta, tem pa poseben obred češčenja križa. Ko se
približamo lesu, ki kaže na vsa sveta drevesa v naši zgodovini odrešenja,
smemo stegniti roko in prejeti ta sad.
Velika sobota je dan češčenja Božjega groba.
Ta dan je dan molka, ko tudi Bog molči. Dostikrat se
nam v življenju lahko
zgodi, da kričimo, molimo, iščemo Boga, njega pa, kakor da ga nikjer ni. A to
ne pomeni, da nas je Bog zapustil. Ne, to je čas, ko se s pomnoženim
hrepenenjem pripravljamo na srečanje z Gospodom.
V soboto zgodaj zjutraj najprej blagoslovimo
velikonočni ogenj in vodo, čez dan pa jedi, ki imajo svojo posebno simboliko.
Velikonočna vigilija vsebuje obred veselega
pričakovanja vstajenja. Pomembna dela sta slavje luči, ki simbolizira vstalega
Kristusa, in vesela aleluja, hvalnica vstalemu Kristusu. Aleluja, ki smo se
ji odrekali vse od pepelnice, spet zadoni. Tudi zvonovi, ki v četrtek
obmolknejo, se v soboto zvečer spet oglasijo. Luč sredi teme je prvi simbol
velikonočne vigilije. Izraža hrepenenje po luči, odrešenju, ki ga moramo v sebi
obuditi, da hodimo v svetlobi Božjega odrešenjskega dogajanja. Med simbole
vigilije spada
tudi blagoslov krstne vode, s katero bodo
krščeni vsi otroci v velikonočnem času.
VELIKA NOČ - skrivnost vstajenja
Po treh dneh je Jezus vstal od mrtvih in ta
dogodek praznujemo kot največji krščanski praznik. Spominjamo se največjega
čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Kako
lahko razumemo skrivnost vstajenja? Skrivnost vstajenja je nad zgodovinski dogodek, ki pa vstopa v zgodbo vsakega človeka. S
tem, ko verujemo v Kristusa kot Božjega Sina, ki se je učlovečil, s tem, ko
verujemo, da je od mrtvih vstal, se tudi mi pridružimo temu dogajanju. Mi smo
samo ljudje in ne moremo vstati, smo umrljivi, vendar pa Kristus s svojim
vstajenjem tudi našo človeško naravo rešuje pred propadom, v katerega smo sami
zajadrali, a nas on tam s svojim usmiljenjem ne pušča. Svoje prekipevajoče
veselje nad tem dejstvom želimo pokazati tudi z vstajenjsko procesijo na
velikonočno jutro.
IZ ŽIVLJENJA ŽUPNIJE
• V soboto, 17. 3., so stolnico napolnili sodelavci
škofijske in župnijskih Karitas. Maševal je gospod nadškof.
• V četrtek, 22. 3., je imel pri večerni sveti
maši ob 18.30 zaključni postni govor pomožni škof dr. Franc Šuštar.
• V petek, 23. 3., smo se ob 16.00 v stolnici
pri sveti maši in po njej v župnišču srečali z našimi bolnimi in ostarelimi.
Maševal je škof dr. Franc Šuštar.
• Na veliki petek, 30. 3., bo obrede velikega
petka vodil škof Franc Šuštar.
• Na veliko soboto, 31. 3., bo velikonočno
vigilijo vodil gospod nadškof.
• Na veliko noč, 1. 4., ob 8.30 bo vstajenjsko
procesijo in sveto mašo vodil gospod nadškof.
• Na velikonočni ponedeljek, 2. 4., bodo svete
maše po prazničnem redu.
• V četrtek, 5. 4., je četrtek pred prvim
petkom. Zvečer po maši ob 18.30 bodo molitve pred Najsvetejšim za nove duhovne
poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 5. 4., je prvi petek. Ob 8.30 bo
molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 6. 4., na prvo soboto, bo ob 8.30
molitev pred Najsvetejšim ter posvetitev Srcu Marijinemu.
9.00: krizmena maša
18.30: sveta maša in obredi velikega četrtka do 22.00: molitev z Jezusom na
Oljski gori
9.00: molitveno
bogoslužje 15.00: križev pot 18.30: obredi velikega petka
do 21.00: molitev pri Božjem grobu pred izpostavljenim Najsvetejšim
6.30: blagoslov ognja 9.00: molitveno
bogoslužje 12.00-18.00: blagoslovi jedi 17.15: večernice 20.00: velikonočna
vigilija
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00,
18.00
6.00, 7.00: sveti maši 8.30: vstajenjska
procesija
in sveta maša 10.30, 11.30, 12.30, 16.00,
18.30: svete maše 15.00: protipotresna pobožnost (sv. Jožef)
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob
16.00.
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30,
16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar