Kratek odlomek iz pisma Hebrejcem nam želi v
bližajočih se dneh Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja prikazati, kako
se v Jezusu uresničuje temeljno poslanstvo velikega duhovnika. V stari zavezi
je bil Aron oče duhovniškega rodu in prvi veliki duhovnik Božjemu ljudstvu, v
novi zavezi pa se ta služba »dopolni« v Jezusu Kristusu. Na začetku poglavja
Pavel lepo razloži, kakšna je narava vsakega duhovništva: da je vzet izmed
ljudi in postavljen za ljudi. Nič drugače ni z Jezusom: tudi on ni samega sebe
poveličal, da bi postal veliki duhovnik, ampak je dobil duhovništvo, ker je
rojen od Boga. Jezusa so njegove zemeljske preizkušnje približale ljudem, zato
mu lahko popolnoma zaupamo, niso pa ga oddaljile od Boga, saj pred grehi ni
klonil. Naloga velikega duhovnika je, da pred Boga prinaša daritve in žrtve za
grehe: svoje in grehe vsega ljudstva. Daritev, ki je povezana tudi z njegovim
grehom, kaže duhovnika solidarnega z ljudmi vpričo Boga. Jezus pa, ki je bil
preizkušan v vsem, razen v grehu, je to solidarnost »pokazal« s tem, da je tudi
sam okusil skušnjave, trpel, poznal človeško slabost, preizkušnje in strah
pred smrtjo. Zato je bila njegova daritev »z močnim vpitjem in solzami«. Jezus
pa ni bil »solidaren« samo z ljudmi, pač pa v pokorščini tudi s svojim Očetom.
Prav s pokorščino (»poslušnostjo«) je »dosegel popolnost in postal vsem, ki so
mu poslušni, počelo večnega odrešenja«. V tem je velik nauk za vse krščene, ki
nosimo v sebi duhovniško službo: duhovnik lahko postane samo, kdor priznava
svojo odvisnost od Boga in je pred njim majhen in ponižen; tiste, ki se želijo
polastiti duhovništva zato, da bi bili več kot drugi, pa Bog zavrže.
Roman
Starc
Po uvodnih razmišljanjih je papež Frančišek
začel z razlago posameznih delov svete maše. Mašo sestavljata dva dela. To sta
besedno in evharistično bogoslužje, ki sta med sabo tako tesno povezana, da
predstavljata eno samo bogoslužno dejanje. Gre za celoto, ki je ni mogoče
ločiti. Za boljše razumevanje je zato potrebno poznati sveta znamenja, da sveto
mašo lahko v polnosti živimo in okušamo vso njeno lepoto.
Ko se ljudstvo zbere, se začne obhaja- nje z
začetnim obredom, ki vsebuje: vstop mašnika, pozdrav: »Gospod z vami« ali »Mir
z vami«, kesanje: »Vsemogočnemu Bogu«, Gospod usmili se (Kyrie eleison),
slavo in glavno prošnjo (»kolekto«, molitev zbiranja). Tako se imenuje zato,
ker duhovnik v njej povzame misli, namene in prošnje vseh zbranih vernikov in
jih kot molitev dviga v nebo. Namen tega uvoda je, da bi zbrani verniki oblikovali
skupnost ter se pripravili, da bi z vero prisluhnili Božji besedi in vredno
obhajali evharistijo. Maša se začne z znamenjem križa, saj s tem začnemo kot
skupnost častiti Boga. Zaradi tega je pomembno, da ne zamudimo, ampak pridemo
toliko prej, da lahko pripravimo svoje srce za to obhajanje skupnosti.
Oltar je Kristus
Medtem ko običajno pojemo vstopno pesem, gre
duhovnik v procesiji z drugimi bogoslužnimi sodelavci do prezbiterija in tam v
znamenje češčenja s poklonom pozdravi oltar, ga poljubi in ga pokadi, če se uporablja
kadilnica. Zakaj? Zato, ker je oltar Kristus, podoba Kristusa. Ko gledamo oltar,
gledamo tja, kjer je Kristus. Te geste, ki jih morda mnogi ne opazijo, so zelo
pomembne, saj od vsega začetka izražajo, da je maša srečanje ljubezni z
Gospodom, ki je s tem, da je »daroval svoje telo na križu ..., postal oltar,
žrtev in duhovnik«. Oltar je središče delovanja milosti pri evharistiji, zato
je vsa skupnost zbrana okoli oltarja, ki je Kristus. Ne zato, da bi gledali
drug drugega, ampak da gledamo Kristusa, ki je v središču skupnosti.
Znamenje križa
Sledi znamenje križa, saj se bogoslužno
dejanje vrši »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«. Vsa molitev se torej
giblje, če tako rečemo, v prostoru Svete Trojice, ki je prostor brezmejnega
občestva, saj ima tako izvir kot cilj v ljubezni Troedinega Boga, ki se je
izrazila in se nam podarila s Kristusovim križem. Njegova velikonočna
skrivnost je namreč dar Svete Trojice, saj evharistija izhaja iz njegovega
prebodenega srca. S tem, ko napravimo znamenje križa, se ne spominjamo samo
svojega krsta, ampak potrjujemo, da je bogoslužna molitev srečanje z Bogom v
Kristusu, ki se je za nas učlovečil, umrl na križu in veličasten vstal.
Pozdrav
Duhovnik zatem pozdravi z bogoslužnim
pozdravom: »Gospod z vami« ali njemu podobnim (kar nekaj jih je namreč),
občestvo pa od
govori: »In s tvojim duhom.« S tem vstopamo v
dialog, v simfonijo, v kateri odmevajo različni odtenki glasov, vključno s
tišino, da se ustvari »skladnost« med vsemi udeleženci in da prepoznamo, da
nas vodi k skupnemu cilju edini Duh. Duhovnikov pozdrav ter odgovor ljudstva
razodevata skrivnost zbrane Cerkve. S tem se izrazi ista vera in vzajemna
želja, da smo z Gospodom in da živimo v edinosti z vso skupnostjo.
Kesanje
Ze takoj na začetku je tudi zelo ganljiv
trenutek, ko nas voditelj bogoslužja povabi k priznanju lastnih grehov. Vsi
smo grešniki, zato najprej prosimo za odpuščanje. Gre za veliko več kot samo
to, da pomislimo na storjene grehe; gre za povabilo, da z vso ponižnostjo in
iskrenostjo pred Bogom in pred skupnostjo, pred brati in sestrami izpovemo, da
smo grešniki. Če je evharistija v resnici velikonočna skrivnost, torej
Kristusov prehod iz smrti v življenje, moramo najprej prepoznati, kaj nas dela
mrtve, da bomo lahko z njim vstali v novo življenje. To nam da razumeti, kako
pomembno je kesanje.
Povzeto in deloma prirejeno po: Radio
Vatikan/splet
POSTNI SIMBOL - KRIŽ
Križ - dvoje grobo obtesanih brun, zbitih
skupaj v strašno mučilno napravo. Ves postni čas nas že
Trpljenje nas prečiščuje, prenavlja in dela iz nas nove ljudi. Je neprestani boj med dobrim in slabim, ki divja v naših dušah.
Jezus je dobro vedel, da sami s svojo grešno
naravo ne bomo zmogli tega boja, zato je šel na križ. Šel je zato, da nam z
njega lahko deli svoje milosti in nam preko njega kaže pravo pot zveličanja.
Priti do tega spoznanja ni lahko, je pa odrešujoče.
• V četrtek, 15. 3., nas je pri večerni sveti
maši ob 18.30 s postnim govorom nagovoril pomožni škof dr. Anton Jamnik.
• V ponedeljek, 19. 3., bomo obhajali
slovesni praznik sv. Jožefa. Svete maše bodo po prazničnem redu. Začetek tedna
družine.
• V petek, 23. 3., bo ob 16.00 sveta maša in
srečanje starejših in bolnikov. Pri maši boste lahko prejeli zakrament
bolniškega maziljenja, po njej pa bo prijateljsko druženje v župnišču. Maševal
bo škof msgr. dr. Franci Šuštar.
• V soboto, 24. 3., bo liturgično praznovanje
slovesnega praznika Marijinega oznanjenja. Svete maše bodo po običajnem
sobotnem razporedu.
• Na cvetno nedeljo, 25. 3., bo pri vseh mašah
blagoslov butaric in zelenja, slovesni blagoslov s procesijo ob 9.00 pa bo
vodil škof msgr. dr. Anton Jamnik. Zbrali se bomo na nadškofijskem dvorišču.
To nedeljo začnemo s celodnevnim spovedovanjem.
• Nedelja, 18. 3.: 5. postna, tiha nedelja,
papeška nedelja
• Ponedeljek, 19. 3.: sv. Jožef, slovesni
praznik
• Torek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka
• Sreda, 21. 3: sv. Serapion, škof, mučenec
• Četrtek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica
• Petek, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij iz
Mongroveja, škof
• Sobota, 24. 3.: liturgično praznovanje
Gospodovega oznanjenja
• Nedelja, 25. 3.: cvetna nedelja
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi
naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnim govorom,
ki ga bo v četrtek, 22.v 3., ob 18.30 imel škof msgr. dr. Franci
Šuštar.
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi:
edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti
maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob
16.00.
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar