V Božji besedi pete postne nedelje prevladuje
misel o obuditvi od mrtvih: Gospod odpira grobove in po Kristusovem Duhu kliče
v življenje. Apostol Pavel to misel izrazi tako, da postavlja v nasprotje
življenje po mesu in življenje po Duhu. Beseda meso ima pri njem več pomenov,
nikoli pa ne želi enačiti mesa ali telesa z grehom in ga tako prikazati kot
nekaj, kar je samo po sebi slabo. Šele greh meso - človeka zaznamuje s
krhkostjo in umrljivostjo. V tem istem »mesu« pa prebiva tudi Božji Duh, ki je
»življenje samo« in more to, kar je »mrtvo zaradi greha«, priklicati v življenje.
Pavel zato Rimljane postavlja pred odločilno izbiro: če bodo še naprej živeli
po mesu, »ne morejo biti všeč Bogu« in bodo umrli; če pa ubogajo Božjega Duha,
ki v njih prebiva,
bodo šli naproti življenju, ki se je razo-
delo v Jezusovem vstajenju. »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od
mrtvih Jezusa, bo on ... priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.«
Odločilno je torej, čemu damo v življenju prednost: grehu, ki povzroča smrt,
ali Duhu, ki oživlja. Izbira je sicer naša, a razlika je ogromna, zato nas
apostol Pavel vabi in spodbuja, naj ne živimo po mesu, ampak naj damo prostor
Kristusovemu Duhu.
Pri tem pa nas ne sme zavajati ali plašiti
dejstvo, da posledica greha, telesna smrt, ostaja. Jezus je ni odpravil, rešil
pa je človeka greha in mu dal v delež svoje življenje, ki je večno življenje.
Zato smrt kljub temu, da ostaja, nima več nobene moči nad duhom tistega, v
katerem prebiva Kristusov Duh. Kajti »življenje samo« vedno, ne glede na
zemeljske preizkušnje in človeške slabosti, slavi zmago nad grehom in
umrljivostjo.
mag.
Roman Starc
Dobro je, da je velika noč spomladi, saj nam
tako še narava pomaga krepiti vero v vstajanje in življenje. Mrtva narava se
prebuja, vstaja od mrtvih. Sveto pismo pravi, da je tudi Jezus vstal od mrtvih.
Se več. Cerkev uči in kristjani verujemo, da bo tudi človek vstal k novemu,
večnemu življenju.
Na veliko noč beremo v prvem berilu odlomek
Petrovega govora, v katerem apostol pravi: »>Veste o Jezusu iz Nazareta...«
(Apd 10,38). Peter je poslušalce spomnil na to, kar so že vedeli, pa vendar
niso verovali, niso živeli v skladu s tem vedenjem. Oznanil jim je Jezusa iz
Nazareta, ki je delal velika znamenja, umrl, a tudi vstal od mrtvih (prim. Apd
10, 34-43). To je bilo Petrovo pričevanje. To je bilo njegovo prepričanje, da
nekaj vedeti o Jezusu pomeni predvsem verovati v njegovo vstajenje od mrtvih.
To je bilo Petrovo zagotovilo, da lahko svojo vero v Jezusovo vstajenje
naslonim na priče. Mi danes nimamo le prvotnih prič, tistih, ki so se o veliki
noči srečali z Jezusom. Imamo še druge priče. To so predvsem svetniki, kijihje
»velika množica« (Raz 7,9).
»>Veste o Jezusu ...« Škofje in duhovniki
vsako nedeljo govorimo o njem, pa še med tednom ob različnih priložnostih,
verni in neverni pa poslušate naše oznanilo. A vedeti še ne pomeni verovati in
živeti.
O veliki noči obnavljamo svojo vero v Jezusovo
in naše vstajenje. Vero v vstajenje in večno življenje krepimo in izpovedujemo,
ko redno in zavzeto opravljamo svoje dolžnosti, ko lepo pripravimo in obhajamo
velikonočna in vsa druga bogoslužja, ko smo pri vsem svojem delu zazrti tja
čez, v tisto, česar »>oko ni videlo, uho ni slišalo in kar v človekovo srce
ni prišlo« (1 Kor 2,9), ko potujemo s tistimi, v katerih prepoznavamo vzornike
in priprošnjike.
Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bistveno,
ker se je z njim srečeval tri leta. Večje vedel o Jezusu na veliki petek, ko ga
je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Se večje vedel po veliki noči
ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največje Peter vedel o Jezusu takrat, koje v
Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In
Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri njem in ga gleda »>iz obličja v
obličje«. O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo,
omahujemo, padamo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On tako razlaga Božjo
besedo, da postaja naše srce goreče. On dan za dnem pred našimi očmi
blagoslavlja in lomi kruh ter nam daje sebe v hrano. Temelj za to dogajanje je Jezus
postavil na veliko noč s svojim vstajenjem od mrtvih. Zato je noč velika, ker
iz nje klije tudi za nas novo, večno življenje.
Slovenski škofje želimo velikonočno upanje v
večno življenje in zato tudi veselje vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam,
vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in trpečim.
Vaši
škofje
Voščilu slovenskih škofov se pridružujemo
tudi člani stolnega kapitlja in župnik.
• V sredo, 22. marca, je ob 18.30 ob navzočnosti
vseh slovenskih škofov zlato mašo daroval
apostolski nuncij v Republike Sloveniji nadškof msgr. dr. Juliusz Janusz.
• V četrtek, 23. marca, je škof Franci Šuštar
imel drugi postni govor, po maši je bil čudovit koncert zbora Beneden Chapel
Choire.
• V Soboto, 25. marca, je na prazno vanju
Gospodovega oznanjenja škof
Šuštar daroval sv. mašo in blagoslovil mame,
matere, nosečnice
Godovi in prazniki
• Nedelja, 2. 4.: 5. POSTNA NEDELJA, goduje sv.
Frančišek Paolski, puščavnik.
• Ponedeljek, 3. 4.: sv. Rihard, škof.
• Torek, 4. 4.: sv. Izidor Seviljski, škof,
cerkveni učitelj.
• Sreda, 5. 4: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik.
Sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 6. 4.: sv. Irenej iz Srema, škof,
mučenec. Obletnica posvetitve kardinala Franca Rodeta. Četrtek pred prvim
petkom. Ta dan po maši začnemo s pobudo »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključila
z uro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri.
• Petek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle,
duhovnik. Prvi petek.
• Sobota, 8. 4.: sv. Maksim in Timotej,
mučenca. Prva sobota.
• Nedelja, 9. 4.: šesta POSTNA - CVETNA NEDELJA,
nedelja GOSPODOVEGA TRPLJENJA.
• Ponedeljek, 10. 4., ponedeljek velikega tedna;
sv. Domnij (Domen), škof, mučenec.
• Torek, 11. 4., torek velikega tedna; sv.
Stanislav, škof.
• Sreda, 12. 4., sreda velikega tedna; sv.
Zenon Veronski, škof.
• Četrtek, 13. 4., VELIKI ČETRTEK.
• Petek, 14. 4., VELIKI PETEK.
• Sobota, 15. 4., VELIKA SOBOTA.
• Nedelja, 16. 4., VELIKA NOČ.
• Ponedeljek, 17. 4., ponedeljek v velikonočni
osmini.
• Torek, 18. 4., torek v velikonočni osmini.
• Sreda, 19. 4., sreda v velikonočni osmini,
sv. Leon IX., papež.
Obletnica posvetitve zaslužnega papeža
Benedikta.
• Četrtek, 20. 4., četrtek v velikonočni
osmini, sv. Teotim (Teo), škof.
• Petek, 21. 4.,petek v velikonočni osmini, sv.
Anzelm, škof in cerkveni učitelj.
• Sobota, 22. 4., sobota v velikonočno osmini,
sv. Hugo, škof.
• Nedelja, 23. 4., druga velikonočna - BELA
NEDELJA, nedelja BOŽJEGA USMILJENJA.
• Ponedeljek, 24. 4., sv. Fidelis Sigmarinski,
duhovnik in mučenec.
• Torek, 25. 4., sv. Marko, evangelist.
• Sreda, 26. 4., Marija, Mati dobrega sveta.
• Četrtek, 27. 4., sv. Cita, dekla in devica; državni
praznik - dan upora.
• Petek, 28. 4., sv. Peter Chanel, duhovnik in
mučenec.
• Sobota, 29. 4., sv. Katarina Sienska, devica -
cerkvena učiteljica; sozavetnica Evrope.
• Nedelja, 30. 4., tretja velikonočna nedelja.
• Ponedeljek, 1. 5., sv. Jožef Delavec; državni
praznik -praznik dela. Začetek šmarnic.
• Torek, 2. 5., sv. Atanazij, škof - cerkveni
učitelj.
• Sreda, 3. 5., sv. Filip in Jakob ml.,
apostola; sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 4. 5., sv. Florijan (Cvetko),
mučenec; četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 5. 5., sv. Gotard, menih; prvi petek.
• Sobota, 6. 5., sv. Dominik Savio, dijak -
zavetnik ministrantov; Marija, srednica vseh milosti; prva sobota.
• Nedelja, 7. 5., četrta velikonočna - nedelja
Dobrega pastirja.
• V nedeljo, 2. 4., bomo pri sv. maši ob
10.30 katehumenom izročili VEROIZPOVED, ob 15.30 pa bo križev pot.
• V ponedeljek, 3. 4., bo večerna maša z
večernicami za duše v vicah.
• V torek, 4. 4., bo večerna maša z
večernicami.
• V sredo, 5, 4., ki je SREDA PRED PRVIM PETKOM,bo po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu. Po večerni maši bo verouk za
odrasle - mistagogija.
• V četrtek, 6. 4., ki je ČETRTEK PRED PRVIM
PETKOM, bo od 12.00 do 12.30 koncert sakralne glasbe v živo; pri maši ob 18.30
pa bo imel (6.) POSTNI GOVOR nadškof Stanislav Zore; po večerni maši bo molitev
pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. S ČEŠČENJEM
nadaljujemo vso noč v okviru pobude »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključila zuro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri (češčenja ne bo le med sv. mašami).
• V petek, 7. 4., PRVI PETEK, bo ob 8.30 križev
pot, med mašo ob 9. uri bo posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE 24 UR ZA GOSPODA
Začetek v četrtek, 6.
aprila, z večerno mašo ob 18.30, sledi bdenje za Gospoda, ki ga zaključimo z
uro Božjega usmiljenja v petek, 6. aprila, ob 15. uri. Ves čas bo možnost za
spoved. To je »privilegiran dan duhovne priprave na velikonočne praznike.«
ob 16. uri sv. maša v stolnici, ki jo bo
daroval g. Miro Šlibar, z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja,
sledilo bo
prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v
župnišču v primeru slabega vremena).
• V soboto, 8. 4., bo ob 8.30 molitvena urapred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Ob 10.00 delavnica IZDELOVANJA
BUTARIC za cvetno nedeljo.
• V nedeljo, 9. 4., je CVETNA NEDELJA. Prvi vseh
mašah bo blagoslov butaric in zelenja, slovesni BLAGOSLOV S PROCESIJO, ki jo
bo vodil škof Anton Jamnik, bo ob 9.00, ko se bomo zbrali na nadškofijskem
dvorišču. To nedeljo začnemo s CELODNEVNIM SPOVEDOVANJEM.
• V sredo, 12. 4., bo pri maši ob 9. uri pel
zbor Convent Group iz Južne Afrike.
• V četrtek, 13. 4., na VELIKI ČETRTEK, bo ob
9. uri KRIZMENA MAŠA, ki bo daroval nadškof
• Na
VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA, 14. 4., je strogi post. Ob 9. uri bo
MOLITVENO BOGOSLUŽJE velikega petka, ki ga bo vodil škof Šuštar. Ob 15. uri
KRIŽEV POT. Ob 18.30 OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šuštar.
Prisluhnemo evangeliju Gospodovega trpljenja, ki preide v obred češčenja
križa.
Obred velikega petke ima štiri dele:1. bogoslužje Božje besede;2. slovesne prošnje za vse potrebe;3. češčenje križa;4. obhajilo.
Po obhajilu se
Najsvetejše, pregrnjeno s tančico, prenese v Božji grob, kjer bo do 21. ure
izpostavljeno v češčenje. (Vsako leto je nabirka velikega petka namenjena za
Cerkev v Sveti deželi, letos pa nas je k temu posebej povabil sv. oče Frančišek.)
VELIKI ČETRTEK:
ob 9. uri krizmena maša; ob
18.30 odredi zadnje večerje.
VELIKI PETEK: ob 9. uri
molitveno bogoslužje; ob 15. uri križev pot; ob 18.30 obredi velikega petka.
VELIKA SOBOTA: ob 9. uri
molitveno bogoslužje; ob 17.15 večernice; ob 20. uri velikonočna vigilija.
VELIKA NOČ: ob 8.30
vstajenjska procesija in sv. maša.
•
VELIKA SOBOTA, 15. 4.: ves dan bo čas za osebno
molitev ob Božjem grobu, premišljevanje Gospodovega trpljenja in smrti ter češčenje
križa.
Ob 6.30 (ko odpremo stolnico) bomo izpostavili
Najsvetejše v Božjem grobu v češčenje, takoj nato pa bo blagoslov ognja pred
stolnico.
Ob 9.00 bo MOLITVENO BOGOSLUŽJE VELIKE
SOBOTE.
Z blagoslovi VELIKONOČNIH JEDI bomo začeli ob 12. uri (nadškof
Zore) in nato vsako polno uro do 18.00, ko bo zadnji blagoslov.
VEČERNICE VELIKE SOBOTE, ki jih bo vodil škof
Šuštar, bodo ob 17.15.
• Ob 20.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA.
Slovesnost bo vodil nadškof Zore. Zberemo se na nadškofijskem dvorišču. Za dejavno
udeležbo pri vigiliji si pravočasno (v kiosku) priskrbite svečke, ki jih bomo
potrebovali za »slavje luči« in med krstnim bogoslužjem. Prosimo, da uporabite
tudi papirne »krožnike«, da ne boste z voskom pokapljali klopi ali sebe. Obred
velikonočne vigilije ima štiri dele:
1.
SLAVJE LUČI.
Na škofijskem dvorišču blagoslovimo ogenj, s
katerim prižgemo velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Kristusa. Ko dia-
kon vstopi v stolnico, zapoje: »Kri
stusova luč«, odgovorimo: »Bogu hvala!« To se
ponovi trikrat. Ko zapoje prvič, od velikonočne sveče prižge svoje sveče
asistenca z duhovniki; ko zapoje drugič, bogoslovci prinesejo ogenj do vseh navzočih
v procesiji in cerkvi; ko pa zapoje tretjič, se prižgejo v stolnici tudi luči.
Sledi hvalnica velikonočni sveči. Petje hvalnice naj bo tudi naša hvalnica
vstalemu Kristusu.
Beremo več beril, med drugim tudi odlomek o
izhodu iz Egipta čez Rdeče morje. Po četrtem berilu vstanemo in zapojemo
ALELUJA. Sledi berilo iz Nove zaveze, evangelij in homilija.
Najprej bomo zapeli litanije vseh svetnikov in
blagoslovili krstno vodo, s katero bodo krščeni katehu- meni. Skupaj s
katehumeni bomo s prižganimi svečami izpovedali vero (obnovitev krstnih
obljub). Kate- humeni bodo prejeli zakrament sv. krsta in sv. birme. V spomin
na naš krst nas bo nadškof blagoslovil z blagoslovljeno vodo.
• Ob 5.30 izpostavimo Najsvetejše v Božjem
grobu. Ob 6. in 7. uri sta sveti maši (sv. maša ob 8. uri odpade).
Bela nedelja - nedelja usmiljenja
• Ob 8.30 bo začetek VSTAJENJSKE PROCESIJE, ki
jo bo vodil nadškof Zore. Obred vstajenja začnemo pri Božjem grobu. Sledi
procesija okoli stolnice (v primeru lepega vremena, sicer le po cerkvi).
Procesijo zaključimo pri glavnem oltarju, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim, ki
mu bo sledila slovesna velikonočna sv. maša.
Sledijo še sv. maše ob 10.30, 11.30, 12.30,
16.00 in 18.30.
Ob 15.00 bo protipotresna pobožnost pri sv. Jožefu
na Poljanah.
• VELIKONOČNA OSMINA
• V ponedeljek, 17. 4., na ponedeljek v
velikonočni osmini, ki mu rečemo tudi EMAVS, bodo sv. maše po prazničnem
razporedu.
• V četrtek, 20. 4., bo po večerni maši v
Baragovi dvorani predavanje o Janezu Evangelistu Kreku (gostje: Igor Grdina,
Janko Prunk in Stane Granda).
• V petek, 21. 4., bo ob 15.00 ura Božjega
usmiljenja.
• V nedeljo, 23. 4., na 2. velikonočno - BELO NEDELJO
obhajamo tudi nedeljo BOŽJEGA USMILJENJA. Ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA.
• V ponedeljek, 24. 4., bo večerna maša z
večernicami za duše v vicah.
• V torek, 25. 4., bo večerna maša z
večernicami.
• V petek, 28. 4., bo ob 15.00 ura Božjega
usmiljenja in sv. maša.
• V ponedeljek, 1. 5., na praznik Jožefa
Delavca, bodo sv. maše po prazničnem redu. Ta dan začnemo z majsko pobožnostjo
- ŠMARNI- CAMI, ki bodo vsak dan med sv. mašo ob 9.00 in ob 18.30.
• V sredo, 2. 5., je sreda pred prvim petkom,
po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu.
• V četrtek, 3. 5., je četrtek pred prvim
petkom, zato bodo po večerni maši pred Najsvetejšim molitve za nove duhovne
poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 5. 5., ki je prvi v mesecu, bo ob
8.30 pobožnost pred Najsvetejšim, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja,
• V soboto, 6. 5., bo ob 8.30 pobožnost pred
Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu.
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega
venca ob 8.30 (od ponedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri.
Velikonočne (blagoslovljene) jedi, če je le
mogoče, zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski maši. Zato ta obed tudi
imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo,
skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:
MOLITEV
PRI VELIKONOČNEM OBEDU
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in
jih spodbujal,
naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha.
Verujemo, da si tudi med nami.
Bodi z nami še naprej
in nam pošiljaj svojega Duha,
da bomo dobrosrčni,
polni vere, upanja in ljubezni.
Ostani z nami
in nas blagoslavljaj.
Oče naš..., Zdrava Marija...,
V imenu Očeta...
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek pri angelovem češčenju v
nedeljo, 26. marca:
»Tudi mi smo bili 'razsvetljeni' s Kristusom
pri krstu in smo torej poklicani, da se obnašamo kot otroci luči...« Obnašati
se kakor otroci luči pa zahteva »>spremembo miselnosti, sposobnost presojati
ljudi in stvari v skladu z novo vrednostno lestvico, ki prihaja od Boga...
Zakrament krsta namreč zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor
otroci luči in hodimo v luči.«
Vsak četrtek (razen na veliki četrtek) je od
12.00 do 12.30 koncert SAKRALNE GLASBE v živo.
Urnik svetih maš
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek
in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00;
7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar