petek, 3. marec 2017

Teden Božje Besede 5. 3.-12. 3.



Na prvo postno nedeljo postavlja božja beseda pred nas dva dogodka, okoli ka­terih se odvija vsa človeška zgodovina: človekov greh in Kristusovo od­rešenje. Apostol Pavel to lepo povzame, ko pravi: »Kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt ... tako zaradi pravičnega deja­nja enega prihaja na vse ljudi opravičenje.«
Žalostno je, da na samem začetku člo­veštva, kljub vsej ljubezni, ki jo je Bog položil v svoje stvarstvo in človeka, sto­ji strašno dejstvo greha; še bolj žalostno je, da je po njem nastopila smrt; najbolj žalostno pa je, da mnogi iz tega greha in smrti še danes ne najdejo izhoda, ker ne želijo sprejeti pomoči od zgoraj. Kaj­ti podobno, kakor ob stvarjenju, ko mu je vdihnil oživljajočega duha, se je Bog še enkrat ljubeče sklonil nad človeka in mu poslal svojega Sina, ki ga je s svojim trpljenjem rešil greha in s svojo smrtjo premagal in uničil smrt ter mu ponovno podaril življenje.
Ob tem, ko apostol Pavel primerja Ada­ma in Kristusa, poudari, kako Kristuso­va milost presega vse. Božji milostni dar je namreč neprimerno ve­čji od Adamovega prestopka, kajti, »če so zaradi prestop­ka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar«. Še bolj kakor ob stvarjenju, se Božja velikodušnost pokaže ob odrešenju, saj nam ne vrača samo do­stojanstva, ki sta ga imela prva človeka pred grehom, pač pa nas dviga še veliko višje, med posinovljene Božje otroke, »ki prejemajo obilje milosti in daru pravič­nosti« in ki skupaj s Kristusom kraljuje­jo v življenju. Zato z mislijo, da ne greh in ne smrt v nas ne moreta uničiti Bož­je milosti, vedro in pogumno vstopimo v letošnji postni čas.
mag Roman Starc
Sestre in bratje.
Z Vami želim deliti precej strnjen po­vzetek pisma papeža Frančiška za leto­šnji postni čas:
»Dragi bratje in sestre, postni čas je nov začetek, pot, ki vodi h gotovemu cilju: k velikonočnemu vstajenju, h Kristusovi zmagi nad smrtjo. Ta čas nas odločno po­ziva k spreobrnjenju. Kristjan je poklican vrniti se k Bogu »z vsem svojim srcem« (Jl 2,12), naj se ne zadovolji s povprečno­stjo temveč raste v prijateljstvu z Gospo­dom ... Zdaj bi rad razmišljal o priliki o bogatašu in ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19-31)...
1.    Drugi je dar. Na začetku prilika predstavi oba glavna lika, le da je revež opisan podrobneje. Je v brezupnem stanju in nima moči, da bi vstal... Pravzaprav je še bolj dramatično, če upoštevamo dej­stvo, da je možu ime Lazar: njegovo ime ... v dobesednem prevodu pomeni Bog po­maga. Zato ta osebnost ni brezimna..., je dar, neprecenljivo bogastvo, od Boga hoteno in ljubljeno bitje, ki se ga On spomi­nja, čeprav je zaradi svojega stanja člove­ški izmeček. Lazar nas uči, da je drugi dar.
2.    Greh nas zaslepi. Prilika nato ne­izprosno opiše nasprotja, v katerih se je znašel bogataš. Za razliko od ubogega Lazarja ta lik nima imena; je le 'boga­taš'. V njem vidimo dramatično po­kvarjenost greha, ki napreduje v treh sto­pnjah: ljubezen do denarja, nečimrnost in napuh .
3.   Beseda je dar... Na koncu sta oba, bogataš in ubogi Lazar, umrla in večji del prilike se nato odvija onkraj. Oba nenadoma spoznata, da 'ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne mo­remo ničesar odnesti' (1 Tim 6,7). V onstranstvu se ponovno vzpostavi neka­kšna enakost in zlo v življenju se urav­novesi z dobrim.
. V ospredje pride bogataševa resnična težava. V bistvu vseh njegovih tegob je bilo dejstvo, da ni prisluhnil Božji Bese­di. To ga je pripeljalo do tega, da ni več ljubil Boga in je začel zaničevati svojega bližnjega. Božja Beseda, živa moč, spo­sobna prebuditi spreobrnjenje src ljudi in ponovno osebo usmeriti k Bogu. Zapreti svoje srce za dar Boga, ki nam govori, k temu posledično sledi, da zapremo srce za dar brata.
Dragi bratje in sestre, postni čas je ugoden čas za obnovitev srečanja s Kristusom, ki živi v svoji Besedi, v zakramentih in v bližnjem. Gospod, ki je preživel štirideset dni v puščavi in premagal prevare Skušnjavca, nam kaže pot, po kateri moramo hoditi. Naj nas Sveti Duh vodi na resnič­no pot spreobrnjenja, da bomo znova od­krili dar Božje Besede, bili očiščeni gre­ha, ki nas zaslepljuje, in služili Kristusu, navzočem v pomoči potrebnim bratom in sestram. Vse vernike pozivam, naj izrazi­jo svojo duhovno prenovo tudi tako, da se udeležujejo postnih pobud, kijih spodbu­jajo mnoge cerkvene organizacije v različ­nih delih sveta, in s tem podprejo kulturo srečevanja naše ene same človeške druži­ne. Molimo drug za drugega, da bi z ude­ležbo pri Kristusovi zmagi, znali odpre­ti svoja vrata slabotnim in revnim. Tako bomo lahko v polnosti živeli velikonočno veselje ter pričevali zanj.«
(Vir: http:// sl.radio.vaticana.va/news/2017/02/07/)
      Nedelja, 5. 3.: 1. POSTNA NE­DELJA.
      Ponedeljek, 6. 3.: sv. Fridolin, opat in sv. Marcijan, mučenec.
      Torek, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki.
      Sreda, 8. 3.: sv. Janez od Boga, re­dovni ustanovitelj.
      Četrtek, 9. 3.: sv. Frančiška Rim­ska, redovnica.
      Petek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije.
      Sobota, 11. 3.: sv. Benedikt, škof in sv. Sofronij, škof. Kvatrna sobota.
      Nedelja, 12. 3.: 2. POSTNA NE­DELJA.
• V nedeljo, 5. 3., bo pri sv. maši ob 10.30 obred podelitve imen leto­šnjim katehumenom; ob 15.30 pa bo križev pot.
   V ponedeljek, 6. 3., bo ob 9. uri slovesna maša ob zunanji slovesnosti praznovanja sv. Tomaža, zavetnika Teološke fakultete, ki jo daruje nad­škof Zore. Večerna maša z večernicami pa bo za duše v vicah. Po maši bo sre­čanje za srednješolce.
   V torek, 7. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
   V sredo, 8. 3., bo po večerni maši verouk za odrasle - mistagogija.
   V četrtek, 9.3., je pri večerni maši drugi POSTNI GOVOR, ki ga bo imel škof Franci Šuštar. Sledi sreča­nje študentske skupine.
   V petek, 10. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15. uri pa ura Božjega usmi­ljenja in sveta maša.
   V soboto, 11. 3., bodo ob 8.30 hvalnice.
   V nedeljo, 12. 3., bo ob 15.30 kri­žev pot.
   V četrtek, 16. 3., bo ob 19.15 v Ba­ragovi dvorani gost večera Ivo Hva­lica (v organizaciji Društva slovenskih katoliških izobražencev in stolniških večerov).
   V soboto, 18. 3.,^ bo ob 9. uri sv. maša za sodelavce Škofijske karitas Ljubljana, ki jo bo daroval nadškof Zore.
   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij Juliusz Janusz obhajal slovesnost ZLATE MAŠE.
   V soboto, 1. 4., bo župnijsko po­stno romanje.
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedelj­ka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8. 30 in ob nedeljah ob 15.30.

Postni govori naših škofov

Postni govori bodo ob četrtki med večerno mašo ob 18.30, ki jo bo da­rovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
   9. marec: škof Franci Šuštar
   16. marec: škof Franci Šuštar
   23. marec: škof Anton Jamnik
   30. marec: škof Anton Jamnik
   6. april: nadškof Stanislav Zore
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Benedikt o postu: »Čas, v ga vstopamo, imenuje Cerkev z izrazom, ki se je udomačil v bogoslužju, to je postni čas ali štiridesetdnevje, čas štiridesetih dni, ki ima svoje jasne korenine v Svetem pismu in nas tako uvaja v dragoceno du­hovno ozračje. Število štirideset je simbo­lično število, s katerim stara in nova zave­za izražata pomembne trenutke izkušnje vere Božjega ljudstva. To je število, ki iz­raža čas pričakovanja, očiščevanja, vrni­tve h Gospodu, čas spoznanja, da je Bog zvest svojim obljubam. To število predsta­vlja potrpežljivo vztrajnost, dolgo preiz­kušnjo, potreben čas, da bi opazili Božja dela, ko se je potrebno odločiti in prevzeti odgovornost brez nadaljnjega odlašanja. To je čas zrelih odločitev.«

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

Ni komentarjev:

Objavite komentar