Za Jude je bila postava temeljni zakon, ki se
ga je bilo potrebno držati in do potankosti živeti; tako zelo, da so v natančnem
izpolnjevanju predpisov po-
stave videli ves smisel svojega verovanja. V
tem duhu so učili, da se človek opraviči (»zveliča«) zgolj po delih postave,
tako, da je vera postala bolj ali manj samo zunanje izpolnjevanje tega, kar
zapovedujejo zapovedi in predpisi.
Da bi pokazal zmotnost takega prepričanja in
učenja, apostol Pavel večkrat poudari, da smo »opravičeni iz vere« in se zato
ne moremo sklicevati na svoje lastno prizadevanje ali zasluge. Pred Bogom
namreč nihče ni pravičen sam iz sebe ali zgolj zaradi izpolnjevanja postave,
pač pa je milost tista, ki opravičuje. In to vse, zlasti slabotne in grešnike,
ki se s svojimi deli ne morejo ponašati.
Opravičenje pa je dar, ki v srce tistega, ki
je po Kristusu spravljen z Bogom, prinaša mir. Ta naš mir je Kristus sam, ki
nam tudi vliva upanje, da bomo nekoč dosegli Božjo slavo. On je namreč »umrl
za brezbožne«, da bi vsi, slabotni in grešniki, dosegli odrešenje. Šele to
upanje je za kristjana osnova za ponašanje, saj človek nima ničesar drugega, s
čimer bi si lahko zaslužil opravičenje pred Bogom. Toliko bolj, ker to upanje
ne osramoti, saj temelji na Božji ljubezni do nas.
Vera in upanje nas tako končno pripeljeta do
neskončne ljubezni, s katero nas Bog ljubi. Pavlu se na tem mestu zapiše pravi
mali »hvalospev« tej ljubezni, ko pravi da »je Božja ljubezen izlita v naša
srca« in jo Bog izkazuje »s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še
grešniki«. Ljubezen je torej tista, ki daje pravi smisel Jezusovi žrtvi in
daritvi na križu in vračamo jo lahko le z vero in (za)upanjem.
mag.
Roman Starc
Sestre in bratje,
v teh dneh se pred nami pojavljata dva močna
človeška lika, sv. Jožef in Božja mati Marija. Jožef je pokončen moški, ki bi
ga bilo vredno posnemati vsem fantom, možem in očetom. Čeprav ni poznal novozaveznega
nauka, da naj bo v pravičnosti korak naprej od drugih (prim. Mt 5,20), je tak
bil. Za nosečo Marijo je iskal rešitev izven okvirov ustaljenega, običajnega in
zakonitega, ker je njej in Otroku želel dobro. Bil pa je tudi odprt za božji
nagovor, ki mu je pritrdil in Mariji ter Otroku priskrbel trajno rešitev. Zato
velja za pravičnega (prim. Mt 1,19) in je vzornik in priprošnjik fantov, mož
in očetov. Med drugim pa je tudi priprošnjik v stiski (za srečno zadnjo uro) in
zaščitnik vesoljne Cerkve ter slovenskih dežel.
Marija pa se nam v tem tednu predstavlja s
praznikom »Marijinega oznanjenja«, kot ljudsko imenujemo ta praznik, pravilno
pa je praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. Obhajamo ga devet mesecev pred
božičem - takrat je Marija rodila Besedo, ki ji je privolila ob oznanjenju angela
Gabrijela, ob Jezusovemu spočetju. Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji
zato obhajamo »materinski dan«. Vsem, moškim in ženskam, želim, da bi se
zgledovali po teh dveh ljudeh - v celoti in vedno. Naj bosta Jožef in Marija
priprošnjika našemu narodu, da bi imeli obilje moških in ženskih, ki bi znali
ravnati kakor
onadva. Bodimo odprti, kakor Samarijanka, za
»živo vodo« (prim. Jn 4). Bog blagoslovi naše žene in matere, fante in može!
župnik
Jože
• V četrtek, 9. marca, je škof Franci Šuštar
imel drugi postni govor.
• Nedelja, 19. 3.: 3. POSTNA - PAPEŠKA
NEDELJA. Začetek tedna družine.
• Ponedeljek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka.
• Torek, 21.3.: sv. Serapion, škof, mučenec.
• Sreda, 22. 3: sv. Lea, spokornica.
• Četrtek, 23. 3.: sv. Turibij iz
Mongroveja, škof.
• Petek, 24. 3.: sv. Katarina Švedska,
redovnica.
• Sobota, 25. 3.: GOSPODOVO OZNANJENJE -
slovesni praznik.
• Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NEDELJA. Sklep
tedna družine.
• V nedeljo, 19. 3., bomo pri vseh mašah
zapeli zahvalno pesem, ker je to tudi PAPEŠKA nedelja;
pri sv. maši ob 10.30 bodo katehumeni prejeli očenaš; ob 15.30 je križev pot za družine in življenje, ker ta dan začnemo obhajati teden za življenje.
• V ponedeljek, 20. 3., bo večerna maša z
večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce in seja
Župnijskega pastoralnega sveta.
• V torek, 21. 3., bo večerna maša z večernicami.
Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apostolski
nuncij msgr. dr. JULIUSZ JANUSZ obhajal slovesnost ZLATE MAŠE. Povabljeni.
• V četrtek, 23. 3., bo po maši s POSTNIM
GOVOROM škofa Antona Jamnika še koncert zbora Benenden Chamber Choir iz Velike
Britanije. Ob 19.15 bo tudi srečanje Biblične skupine.
• V petek, 24. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob
15.00 pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• V soboto, 25. 3., je slovesni praznikGOSPODOVEGA OZNANJENJA - materinski dan. Maše bodo kakor za praznik na delovni
dan.
• V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
• V ponedeljek, 27. 3., bo takoj po večerni
maši v cerkvi - stolnici - drugi del TEČAJA ZA BRALCE BOŽJE BESEDE: praktične
vaje z branjem pri ambonu.
• V četrtek, 30. 3., bo pri maši ob 18.30 škof
Anton Jamnik imel 5. postni govor.
G. Quaglio, Jezus in Samarijanka, ljubljanska
stolnica, foto: JoPl
• V soboto, 1. 4., bo župnijsko postno romanje
v Kočevski rog (križev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik).
• V nedeljo, 2. 4., bomo pri maši ob 10.30
katehumenom izročili veroizpoved.
• V petek, 7. 4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN
OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z možnostjo prejema zakramenta bolniškega
maziljenja, nato prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v
primeru slabega vremena).
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega
venca ob 8.30 (od ponedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu
potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
Postni govori bodo ob četrtkih med večerno
mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
23. marec: škof Anton Jamnik 30. marec: škof
Anton Jamnik 6. april: nadškof Stanislav Zore
Papež Frančišek pri jutranji maši 14. marca o
spreobrnjenju: »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas
On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se
uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan
prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo
spreobrnjenja. Kajti spreobrniti se ne pomeni iti k neki dobri vili, ki nas
spreobrne s čarobno paličico: ne! Je pot. Je pot oddaljevanja in učenja.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek
in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00;
7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Ni komentarjev:
Objavite komentar