sobota, 20. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 11. 2021-28. 11. 2021

Težko razumemo preroka Daniela, ki nam na praznik Kristusa Kralja govori: Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo; njegova oblast je večna, njegovo kraljestvo neminljivo. Kako je lahko Daniel med selevkidsko oku­pacijo Palestine po letu 197 pr. Kr. prišel do takšnega prepričanja, ko pa so bile razmere popolnoma dru­gačne? Sirski Selevkidi iz dinastije Selevka, generala Aleksandra Veli­kega, so leta 167 pr. Kr. začeli krvavo preganjati Jude, jeruzalemski tem­pelj pa spremenili v Zevsovo sveti­šče. Posledica selevkidske nasilne helenizacije Judov je bila nekakšna antična globalizacija Palestine. V času Makabejcev, ki so zaustavili Selevkide in osnovali dinastijo Hasmonejcev (142-63 pr. Kr.), se je judovska družba notranje razklala. Na eni strani so bili judovski kozmo­politi, odprti za grške vrednote, na drugi strani pa njihovi srditi na­sprotniki, zeloti, judovski naciona­listi. Ob robu teh dveh blokov so na­stajale dualistične sekte; med njimi skupnost esenov, ki je zaradi priča­kovanja skorajšnjega konca sveta pozivala k strogemu izpolnjevanju postave. Onstran vseh teh politič­nih, družbenih in verskih delitev pa so bili pobožni Judje, ki so ohranja­li izročilo prerokov in živeli v priča­kovanju prihoda Mesija; med njimi najdemo Daniela, Marijo, Jezusovo mater, Janeza Krstnika ...

Svet, vključno s Slovenijo, se je v zadnjem letu in pol razletel na po­dobne štiri bloke: globaliste, ki jim nasproti stojijo nacionalisti, tretji blok so anticepilci, teološki redukcionisti, nasprotniki koncila, papeža, snovalci nekakšne vzporedne Cer­kve. Zunaj teh prerivanj so Marijini otroci, ki v veri vzdržijo obrobnost in vztrajajo v resnici, da Moje kralje­stvo ni od tega sveta.

Milan Knep

Življenje je že samo po sebi petje, če ga pravilno živiš. V naravi je vse pre­pleteno s petjem, vse najlepše in naj­ pomembnejše se dogaja ob petju, brez petja je človek v svoji izraznosti in do­življanju bistveno okrnjen.

 Odkar je Kristus z apostoli zapel pri zadnji ve­čerji, so kristjani pri bogoslužju vedno prepevali, saj so živeli in oznanjali veselo oznanilo – in kako bi to mogli storiti brez petja! 

 Zato smo kristjani po svoji naravi ne le potujoče, ampak tudi pojoče ljudstvo. V življenju pa je tako: če hočeš preprečiti prepir, začni peti; če želiš zbližati srca ljudi, začni prepevati; če želiš pregnati dolgčas, če bi rad pristno in čisto veselje, da pozabiš brid­kosti in skrbi, bo to dosegla pesem. In če bi rad razveselil Boga, mu za­ poj, tako »kakor ti je grlo ustvaril«. Kajti resnična lepota in blagoglasje prihajata od znotraj, iz tvojega srca. 

Gospod, pomagaj nam, da bi znali prisluhniti čudovitim zvokom, ki si jih ti položil v nas. Pomagaj nam, da bi znali peti iz dna svoje duše, peti večno lepe melodije svojih src tebi v čast in slavo, peti, kakor so prepevali angeli ob tvojem rojstvu, peti in se veseliti, kakor se je veselil David ob skrinji tvoje zaveze, kakor je prepevala Mojzesova sestra Marija ob rešitvi iz Egipta in kakor te je Devica Marija poveličevala v svoji duši, ker si ji storil velike reči. Naj bo tudi moja pesem, Gospod, ena sama zahvala tebi, ker mi daješ čudovite milosti, da te lahko slavim. 

Vsem pevkam in pevcem iskrene čestitke ob godu njihove zavetnice svete Cecilije!

Geslo letošnjega tedna Karitas »Srce, ki sprejema« je še posebej primerno za današnji čas. »Naj nam bo ta teden vsem v spodbudo, da bodo naša srca postajala vedno bolj sposobna sprejemati druge v odprtosti Sv. Duhu! Če moje srce bližnjega sprejema, me hkrati tudi spodbuja, da se odpravim k njemu in iščem pot do njegovega srca. In potem, ko sem ga slišal in v srcu doumel njegove težave, pač nisem več daleč od spoznanja, kako mu bom mogel biti v oporo in pomoč. 

Malo je potrebno za povrnitev upanja: človeka je treba opaziti, ga sprejeti, mu prisluhniti, samo tako se bo čutil sprejetega, razumljenega in spoštovanega ...« (mariborski nadškof Alojzij Cvikl) Za vse nas je to posebno vabilo in priložnost, da se ustavimo in prisluhnemo drug drugemu ter z molitvijo in darovanjem pomagamo ljudem v stiski

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Ob vstopu v kapelo nas najprej pozdra­vita dve personifikaciji: Vere (Fides Christiana) ter Upanja (Spes). Obe je Quaglio naslikal po že večkrat omenjenem pri­ročniku Iconologia, a si je pri obeh dovo­lil nekoliko svobode oziroma ni naslikal vseh atributov, kot jih našteva.

Krščansko vero predstavlja žena, od vrha do tal oblečena v belo, z ogla­vnico na glavi, v desnici ima kelih, nanjo pa si naslanja velik križ. »Žena stoji na podlagi, odeta v belo. V levi roki drži križ, v desni pa kelih. Vera je trdno prepričanje; po Božji avtoriteti o stvareh, ki se jih ne da argumentirati, a na njih temelji krščansko upanje. Upodobljena je na podstavku (tega Quaglio ni posebej naslikal), da bi pokazali, da je, kot pravi sveti Ambrož, kraljica vseh drugih kreposti, saj brez nje ni mogoče ugajati Bogu, kot pravi sveti Pavel. Sto­ ji in ne sedi, s kelihom v roki, da bi pokazala na dejanja, ki ji pritičejo, saj kot potrjujeta sveti Avgu­štin in sv. Jakob, po veri brez del se nihče ne more rešiti ali opravičiti, kajti vera brez del je mrtva. Zato morajo naši veri slediti dela, kajti tisti, ki resnično veruje, z deli uresni­čuje to, kar veruje. In ker sta dve poglavitni stvari te vere, kot pravi sveti Pavel, vera v križanega Kristusa in oltar­ ni zakrament, sta naslikana križ in kelih.« Upanje pa upodablja mladen­ka s sidrom, na katerega kaže z desnico. Quaglio je to podo bo »osiromašil«, saj ni našli­ kal cvetja (lilije v roki ali cvetlic na glavi), ki so »okraski časti«, medtem ko sidro »pomaga v najve­čjih nevarnostih za srečo«

•  V soboto, 20. 11., bo ob 19.30 v stolnici koncert vokalne skupine Glasbene matice Furlanije-Julijske krajine Vikra z naslovom: Nad temo bo zavladala luč. Koncert bo potekal ob upoštevanju vseh potrebnih pogojev. Lepo vabljeni!

•  V torek, 23. 11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani, ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!

•  V soboto, 27. 11., bo ob 10.00 v župnišču izdelava adventnih venčkov.

•  V ponedeljek, 29. 11., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnijski dvorani srečanje za bralce.

•   Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

•   Ponedeljek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica, mučenka

•   Torek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec

•   Sreda, 24. 11.: sv. Andrej in drugi vietnamski mučenci

•   Četrtek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka

•   Petek, 26. 11.: sv. Leonard Portomavriški, redovnik, misijonar

•   Sobota, 27. 11.: sv. Modest in Virgil, apostola Karantanije

•   Nedelja, 28. 11.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 13. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 14. 11. 2021-21. 11. 2021

Apokaliptične in katastrofične na­povedi vedno pritegnejo zanimanje. Če nam gre zelo slabo in ne vidimo izhoda iz finančnih, zdravstvenih in družinskih težav, nas kaj hitro spreleti misel, naj bo čim prej vsega konec. A ne le za nas, ampak za ves svet. Kajti svet ima smisel le, če gre dobro prav nam, sicer pa je bolje, da skupaj z nami propade vse. Ne pre­nesemo, da izgubljamo samo mi, drugi pa uspevajo. Če se že potaplja­mo, naj se z nami potopi vse. Kadar pa se stvari odvijajo nam v prid, ve­lja nasprotna logika, skoraj nas ne vznemirja, če gre drugim slabo. Več kot jih okoli nas zaide v težave, več vsega ostane nam. Takšna občutja izhajajo iz naše padle narave, v kate­ri imata pred razumom in etiko pri­mat nagon po hrani in razmnoževa­nju ter sla po moči in časti, ki iz njiju neposredno izhajata. Ta divja narava, ki določa sleherni­ka, kajti greh prebiva v nas, pravi sv. Pavel, potrebuje odrešenje. Njemu je namenjena Jezusova pripoved v današnjem evangeliju, kjer pravi, da bodo zvezde padale z neba, ne­beške sile pa se bodo majale. S temi besedami Jezus ne pritrjuje prvinskim težnjam naše ranjene psihe, o kateri smo govorili zgoraj, temveč usmerja naš pogled onstran našega trenutnega počutja in stanja v sve­tu; govori nam: ker ima svet svoj za­četek, bo imel tudi svoj konec. Svet ni večen, kot trdijo številne filozo­fije vseh časov. Večen je samo Bog, nebo in zemlja pa bosta prešla. Svo­jega katastrofičnega razpoloženja naj zato ne preslikavamo na druge ljudi in še manj kar na ves svet, am­pak naj v stanju, ko se zdi, da zvez­de padajo prav na nas, dvigamo svoj pogled h Kristusu, ki prihaja prav za nas, da nas krepi tukaj in sedaj. Kdaj in kako bo prišel za druge ljudi, prepustimo njemu.

Milan Knep

Sredi maja lansko leto je prof. Jože Trošt praznoval svoj 80. rojstni dan. Žal je slav­nostni koncert, ki so ga takrat načrtovali pevci zbora Anton Foerster zaradi epidemi­je odpadel. Letos pa so se odločili, da ga ven­darle izpeljejo, in to na Sveti Gori, ki je tako kot vsakemu vernemu in zavednemu Pri­morcu, tudi prof. Troštu globoko zapisana v srce. Ker je večino svojega življenja preži­vel in ustvarjal v Ljubljani in na našem stol­nem koru, je prav, da se njegovega jubileja spomnimo tudi s kratkim zapisom v TBB.

Prof. Jože Trošt je po vrnitvi iz Rima leta 1970, kjer je doštudiral na Inšti­tutu za glasbo, postal 'regens chori' v naši stolnici in predavatelj cerkve­ne glasbe na Teološki fakulteti v Lju­bljani. Leta 1971 je obnovil Orglarsko šolo in postal njen ravnatelj in profe­sor glasbenih predmetov. Od leta 1974 do 2000 je bil med drugim tudi zboro­vodja MePZ Anton Foerster. Stolnici je ostal »zvest« celih 43 let. V petek, 5. novembra, so se torej na Sve­ti Gori slavljencu z mašo in koncertom poklonili in mu izkazali hvaležnost pevci zbora Anton Foerster z dirigent­ko Damijano Božič-Močnik. Pridružili so se jim še člani duhovniškega okte­ta Oremus, ženskega kvarteta iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.

Sveto mašo je daroval nadškof Stani­slav Zore, na koncertu po maši pa so pevci prepevali skladbe, ki jih je napi­sal slavljenec, in nekaj tistih, ki jih je kot zborovodja rad vključeval v svoje sporede. Prof. Trošt je kljub svoji težki bolezni ves čas sodeloval pri sveti maši in pozorno spremljal vsako zapeto pe­sem. Ganljivo je bilo, ko so ga na koncu pripeljali pred zbor, da jim je oddirigiral »Večerni ave«. Hvala vsem pevcem, zlasti še gospe Damjani Božič-Močnik, za vso pozornost in naklonjenost naše­mu regens chori!

»Profesor Trošt je to, kar mu je bilo zaupa­no v oskrbo, pomnožil in oplemenitil. Po­sebej pa je pomembno, da nikoli ni ničesar zadržal zase. Vse talente in vse znanje je prenašal na svoje učence, na študente te­ologije, ki jih je učil liturgičnega petja, po­tem pa tudi na udeležence orglarske šole in na vse tiste, ki so bili prav po teh njegovih učencih deležni boljšega glasbenega znanja in s tem tudi lepšega petja na slovenskih korih. Talenti, ki jih je Bog dal profesorju Tro­štu, so obrodili bogate sadove in so slavili Boga v majhnih podružničnih cerkvah in na velikih korih. Vse v večjo slavo Božjo.« 

/nadškof v homiliji/ 

 »Biti Troštov zbor je bil privilegij. Skupaj smo preživeli naša najbolj ustvarjalna leta in rastli drug ob drugem... Bil si kot oče, ki malo govori, močno pa ljubi. Kadar pa si govoril, si govoril jasno, jedrnato in zade­to ... S Teboj smo doživeli pesem kot posvečenost in poslanstvo ... Hvala Ti za Tvojo vero in delo, za ves Tvoj skladateljski opus, za vse organiste in zborovodje. Hvala, ker si Bogu, Cerkvi in narodu služil z glasbo. Tvoja posvečenost pesmi je dišala po Bož­jem kraljestvu, zato je nadčasna.«

    /iz govora Lojzeta Peterleta/

Levo in desno od prizora poveličanja sv. Andreja sta, sedeč na oboku, naslikani personifikaciji Katoliške vere (Fides catholica) in Nauka (Doctrina). Obe sta v te­sni zvezi z Andrejem, kije kot apostol širil vero v Jezusa Kistusa med Skiti in Grki. Katoliško vero predstavlja žena, oblečena v belo, z bojno opravo: na glavi ima čelado in v levici ščit. V desnici pa drži tabli postave. Cesare Ripa jo opiše takole: »Vera kot ena od teoloških kreposti drži čelado na glavi, da bi pokaza­la, da je za pravo vero treba ohrani­ti svoj razum varen pred udarci so­vražnikovega orožja: to so naravni razlogi filozofov in sofistični razlogi heretikov ter zlo kristjanov, pri če­mer se je treba trdno držati evangeljskega nauka in Božjih zapovedih, kakor pravi sveti Gregor: vera nima nobene vrednosti, če človeški razum zagotavlja izkušnjo. Mojzesovi tabli postave predstavljata Novo in Staro zavezo skupaj, kot glav­ni povzetek tega, kar je treba verova­ti; to so zapovedi Kristusa, našega Gospoda, skupaj z zapovedmi stare postave, v skladu z njegovimi beseda­

mi: Nisem prišel, da bi razvezal po­stavo, ampak da bi jo dopolnil.« Žena, ki predstavlja nauk, pa ima v desnici žezlo s soncem, z levico pa pridržuje odprto knjigo. »Žena zre­lih let, ki v desni roki drži žezlo, na vrhu katerega je sonce. V naročju ima odprto knjigo, z jasnega neba pa pada nanjo rosa. Zrelost kaže, da je za učenje naukov potrebno veliko časa. Odprta knjiga in odprte roke nakazujejo, da je Nauk sam po sebi zelo odprt. Žezlo s soncem nakazuje prevlado Nauka nad grozotami noči nevednosti. Padanje velike količine rose z neba pa je znamenje, da tako kakor rosa, ki zmehča mlade rastli­ne in utrdi stare, tudi Nauk obogati prožne misli, druge, ki so po naravi nevedni, pa pusti ob strani.«

• V torek, 23.11., bo nadškof pri sveti maši ob 18.30 podelil naziv častnega kanonika Alojzu Grebencu, župniku in dekanu v Dolu pri Ljubljani ter Tomažu Nagodetu, župniku v Smledniku. Lepo vabljeni! Imenovanima iskreno čestitamo!

•   Nedelja, 14. 11.: 33. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 15. 11.: sv. Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj

•   Torek, 16. 11.: sv. Marjeta Škotska, kraljica

•   Sreda, 17. 11.: sv. Elizabeta Ogrska, redovnica

•   Četrtek, 18. 11.: Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla

•   Petek, 19. 11.: sv. Matilda, redovica, mistikinja

•   Sobota, 20. 11.: sv. Edmund, kralj

•   Nedelja, 21. 11.: KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 6. november 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 7. 11. 2021-14. 11. 2021

32. NEDELJA MED LETOM, ZAHVALNA

Prvošolka je staršem izrazila željo, da želi mobitel. Po kratkem premi­sleku je mama mirno rekla, da ga bo dobila, ko ga bo res potrebovala. Deklica je užaljeno odvrnila: »Vi­dva meni nič ne dasta,« in jezna od­vihrala v svojo sobo. Tudi kača je Adama in Evo prepričala, da jima Bog ničesar ne da, čeprav sta živela v raju. Veliko blaginjo je uživala tudi ta deklica, a namesto da bi bila za­njo hvaležna, je bila v trenutkih pri­zadetosti osredotočena na eno samo nepomembno stvar, ki je ni imela. Nehvaležnost otrok poznate vsi starši. Kako je Jezus učil hvaležno­sti svoje učence? Namesto moralne­ga nauka, kako naj se zahvaljujejo, se je Jezus takrat, ko je vzel v roke sedem hlebov in dve ribi, nebeške­mu Očetu najprej zahvalil (Jn 6,11). Enako je naredil tudi pri zadnji ve­čerji: »Vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal« (Mr 14,23). Apostoli so Jezusa enostavno posnemali. Poča­si so doumeli, da ne gre le za oliko, ki je zgolj forma vljudnosti. V hrani in vsem drugem, kar jim je omogo­čalo preživetje, niso videli le dobrin, ampak osebo, ki je stala za njimi, Boga, ki jim je izkazoval dobroto. Opazili so, da vsega tega, kar oni na svojih poteh zastonj prejemajo od dobrih ljudi, nekateri njihovi rojaki nimajo. Blaginja, ki jo uživajo, torej ni samoumevna. So pa včasih tudi oni ostali brez vsega, kot njihov uči­telj, »ki ni imel, kamor bi glavo na­slonil« (Lk 9,58).

Otrokom o hvaležnosti niti ni tre­ba govoriti. Pri kosilu naj se oče naj­prej sam umiri; njegova zbranost bo prešla tudi na vse navzoče. Po­tem pa naj se s preprostimi beseda­mi zahvali najprej Bogu, nato pa še ženi in otrokom, ki so pomagali pri­praviti kosilo. Zahvala bo sčasoma vsem postala nekaj notranjega in nepogrešljivega.

Milan Knep

»V letu, ki se bliža svojemu koncu, smo doživljali stisko in trdoto epidemije. Rad bi se zahvalil najprej vsem tistim, ki ste v tem času zoreli v dobrem. Niste se naveličali, ampak je vaše srce postajalo vedno bolj čuječe in čuteče do ljudi okoli vas. Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki ste bili v tem času poklicani pomagati drugim zaradi svoje službe in ste ljudem v stiski pokazali pozoren pogled in spodbuden nasmeh, pomirjajočo besedo. Rad bi se zahvalil očetom in mamam, ki ste bili v tem času dvojno ali celo trojno obremenjeni, pa ste znali postajati vedno bolj očetje in mame in veste svojim otrokom pomagali skozi čas preizkušnje …« Nadškofovi zahvali se pridružujem tudi sam. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste odgovorno in razumevajoče sprejemali vse omejitve, ki so nas doletele; vsem, ki ste radi prihajali v stolnico k molitvi in obhajilu, ko se ni bilo mogoče udeležiti svete maše; zlasti pa vsem, ki ste kljub vsem preizkušnjam ostali in ostajate zvesti stolnemu oltarnemu občestvu. Naj vam Gospod povrne s svojim blagoslovom. /Celotno nadškofovo zahvalo si lahko preberete na spletnih straneh./

Misli iz pridige škofa dr. Antona Jamnika na praznik vseh svetih v stolnici:

Današnji evangelij nam pove, kaj je bistvo svetosti danes in tukaj: da v konkretnih razmerah in zahtevah, ko človek doživlja krivice, marsikaj težkega, hudega, pa tudi veliko lepega in dobrega, zaupamo v Božje delovanje. Svetost torej pomeni nekaj zelo konkretnega: da, še posebej takrat, ko je najtežje verovati, moliti in gojiti zaupanje, da je Bog navzoč med nami, verjamemo in verujemo Božji besedi, ki nas blagruje, da bomo dosegli večni mir in srečo v ljubem Bogu, ker naša pot ni prepuščena kar sama sebi. Verovati pomeni zaupati, da je Bog navzoč v mojem življenju tukaj in sedaj, čeprav ga včasih lažje, včasih težje razumem. Saj tudi pri svetnikih opažamo, da so mnogi imeli v svojem iskanju, na svoji poti vere obdobja duhovne suše, temne noči križa. Svetost je ravno v tem, da verujemo in zaupamo, da sadovi velikonočne skrivnosti delujejo, da so nam podarjeni že v tem življenju in da jih bomo v polnosti dosegli v večnosti. Drugo, kar je pomembno ob današnjem prazniku, pa je, da se zavemo, da svetost ni rezervirana samo za nekatere posameznike, da ni nekaj svetobežnega, neko jadranje v oblakih ali sanjarjenje, ampak pomeni, da je vsakdo po zakramentu svetega krsta, kjer smo bili posebej zaznamovani z Božjo dobroto, ljubeznijo in milostjo, poklican k svetosti. Svetost pomeni, da odkrivam, kako Bog deluje na skrivnostne načine, in da se pri tem damo poučiti Svetemu Duhu, da nas razsvetli in nam pomaga, da bi mogli to Božje delovanje odkrivati. Hkrati pa je svetost tudi pogum in drznost, da se odločamo, da nekaj naredimo, da se premaknemo iz svojega udobja, ugodja, jamranja in malodušja. Svetost pomeni opaziti človeka, se srečati z njim in narediti zanj nekaj konkretnega in dobrega. Ob tem, ko človek ohranja molitev, povezanost in prijateljstvo z Bogom, ohranja tudi prijateljstvo z vsemi, s katerimi se srečujemo. In to je pravzaprav poklicanost k svetosti: ko smo blizu Bogu, smo blizu ljudem, in ko smo blizu ljudem, smo blizu tudi sebi. To troje se, kot smo že včeraj slišali v evangeliju, tesno povezuje med seboj: ljubezen do Boga, bližnjega in samega sebe. Glede na to, da se danes spominjamo naših dragih rajnih, ko zanje molimo in se priporočamo vsem svetim, naj nas pri tem vodi tudi misel, ki jo je Dostojevski napisal na koncu svojega romana Bratje Karamazovi, slovo od matere: »Ali vera zares uči, da bomo vsi vstali od mrtvih in oživeli in bomo spet videli drug drugega in vse, tudi našo mamo? Prav gotovo bomo vstali, prav gotovo se bomo videli in veselo, radostno bomo pripovedovali drug drugemu vse, kar je bilo! In večno, vse življenje, se bomo držali za roke! O, kako bo to lepo!« To lepoto, radost bivanja pa lahko pričakujemo na ta način, da se že danes držimo za roke, da hodimo v občestvu kot prijatelji, pozorni drug do drugega. Molimo drug za drugega in bodimo v občestvu združeni, povezani med seboj.

Freske v kapelah kapela Svetega Andreja

Andrejeva »apoteoza« (poveličanje). Na osrednjem polju stropa je upodobljen prizor, kako je Andrej, oklepajoč se svojega križa, z veliko slavo sprejet v nebesa. Tja ga na oboku dvigajo angeli: dva krepka mladeniča »pomagata« dvema manjšima dečko­ma. Oblak, na katerem ga nesejo, se je spustil pod obok in tako skupaj s poletavajočimi angeli v vogalnih poljih prepričljivo ustvarja vtis globine. Na ločnem pasu se jim pridružita še dva »instrumentalista«: eden igra na kor­net, drugi pa na violon (violina) ter tako z glasbo spremljata svetnikovo poveličanje. Ob vhodu v kapelo sta, kot par onima v nasprotni kapeli, na­slikana Mojzes (par Aronu) in kralj Salomon (par Davidu). Mojzes z žarki vrh čela drži v rokah tabli postave in palico, s katero je razdelil vode in pri­vabil vodo iz skale, Salomon pa ima krono, žezlo in knjigo (kot soavtor Svetega pisma).

DOGODKI PRED NAMI

• V ponedeljek, 8. 11., bo po sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Čla­ni lepo vabljeni!

•    Nedelja, 7. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna

•    Ponedeljek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bogomir), škof

•   Torek, 9. 11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik

•    Sreda, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj

•    Četrtek, 11. 11.: sv. Martin iz Toursa, škof

•    Petek, 12. 11.: sv. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec

•    Sobota, 13. 11.: sv. Stanislav Kostka, redovnik

•    Nedelja, 14. 11.: 33. nedelja med letom

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 30. oktober 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 31. 10. 2021-7. 11. 2021

31. nedelja med letom

Generacije, rojene po drugi svetovni vojni, težko razumejo, kako je lah­ko zaradi ideologij ali pripadnosti različnim vojskujočim se stranem prišlo do sovraštva med vaščani, do razpada prijateljskih vezi ter nepre­mostljivih zamer med člani iste dru­žine in bližnjega sorodstva. Vsi ti, ki tega ne razumejo, imajo odgovor na dlani. Nekdanji prijatelji so se v za­dnjih nekaj mesecih razdelili na dva ideološka tabora, med zagovornike cepljenja in ukrepov PCT in naspro­tnike obojega. Začetna povsem neo­bremenjena izmenjava mnenj se je zaostrila, izzvala jezo in prerasla v sovraštvo; mnogi nekdanji prijate­lji se ne srečujejo več. Celo znotraj družin je epidemija postala vnetlji­va snov, tabu tema, pod katero vre. Če naj ne poči, je najbolje, da se vsak pobere v svoj kot in na samem besni nad slepoto drugega. Pred 80 leti ni bilo nobene avtorite­te več, ki bi lahko zbližala naspro­

tujoča si bloka. Ni zalegla ne beseda papeža ne škofa ne katerekoli in­telektualne ali moralne avtoritete. Večina je stavila na vse, na boj do konca, do poraza in ponižanja na­sprotnika. Zaropotalo je orožje in te­kla je kri. Vsem znana struktura antagonizmov je spet tu, podobno kot v Rusiji 70 let pred izbruhom okto­brske revolucije.

Verjetno je večina ljudi v naši drža­vi to strukturo že ponotranjila. Zdaj se naelektrenost samo še stopnjuje. Kristjani naj v to areno ne vstopimo. Pustimo ideologije, ki so človeška tvorba, tistim, ki se z njimi hranijo; pustimo boje tistim, ki se jih udele­žujejo zaradi nerazrešenih frustracij. Kristjani naj bomo nad gladino teh razprtij. Držimo se besed: »Lju­bi Gospoda, svojega Boga, in svoje­ga bližnjega kakor sam sebe,« kakor nam danes naroča Gospod.

Milan Knep

V tednu, ki je za nami, je naša ško­fijska orglarska šola obhajala 50-letni jubilej ustanovitve oz. vnovične vzpostavitve. V soboto, 23. 10., je bil tako v veliki dvorani Teološke fakul­tete najprej poseben simpozij, zvečer v stolnici pa slovesno bogoslužje. Pri zahvalni sveti maši, ki jo je daroval gospod nadškof, je prepeval priložno­stni zbor, sestavljen iz nekdanjih in sedanjih slušateljev, po maši pa smo prisluhnili še orgelskemu koncertu. Ker je Orglarska šola ves čas na po­seben način povezana tudi s stolnico (vsi njeni nekdanji ravnatelji, vključ­no s sedanjim, so bili dolgo časa tudi voditelji stolnega zbora, t. i. regens chori), je prav, da jo na kratko predsta­vimo tudi v Tednu Božje besede. 

Začetki Orglarske šole so sicer mno­go starejši, saj je bila ustanovljena že leta 1877 na pobudo Cecilijinega dru­štva ljubljanske škofije. Bila je vodil­na ustanova za izobraževanje organistov v ljubljanski nadškofiji, pa tudi po vsem slovenskem ozemlju. Do prenehanja njenega delovanja v letu 1944 so jo vodili le trije ravnatelji: Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj. 

Po vojni njene obno­ve oblast ni dovolila, začeli so šele s šolskim letom 1971/72, ko je ljubljan­ski nadškof Jožef Pogačnik za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi na­logo, da postopoma obudi k življe­nju Orglarsko šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti. Tej nalogi je bil predan več kot štiri desetletja, za njim pa je stolni zbor in Orglarsko šolo prevzel Gregor Klančič. 

V 50 letih se je na Orglarski šoli izo­brazilo prek tisoč organistov, tako re­koč glavnina vseh, ki jih danes najde­mo na slovenskih cerkvenih korih. Zadnja leta je vpisanih okrog 30 slu­šateljev, v letošnjem šolskem letu 35.

»V tem praznovanju vas povabim, da v našo sveto daritev vključimo tudi vse tiste, ki so se iskreno posvetili življenju in delovanju Orglarske šole, pa jih ni z nami pri tej sveti maši. Najprej mislim na prof Jožeta Trošta. Zaradi zdravja ne more biti z nami, vendar naša hvaležnost zato ni nič okrnjena. 

Med tistimi, ki jih je sestra smrt v tem času naredila dele­žne nebeškega bogoslužja, pa naj pose­bej omenim prof Angelo Tomanič, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo sodelovala pri življenju Orglarske šole in oblikovanju organistov... 

Dragi cerkveni glasbeniki, ko se ob današnjem jubileju Orglarske šole zahvaljujemo za čudovita Božja dela, ki jih izvršuje po človeških otrocih, ko se zahvaljujem vsakemu izmed vas in po vas vsem tistim, ki skupaj z vami bogati­jo bogoslužje in slavijo Boga, vas vabim, da se združimo v eno samo hvalnico, ki jo izraža vrstica iz Prve Kroniške knjige: 'Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih' (1 Krn 16,9).«

/iz nadškofove pridige/

Več o jubileju in Orglarski šoli si lahko pre­berete v novi številki Družine in na spletu: http://orglarska.lj.rkc.si/

Freske v kapelah kapela svetega Andreja


Jezus pokliče Andreja. Spodnji del poslikave nalevi strani(slike) kapele pri­kazuje prizor iz Matejevega evangeli­ja, kako Jezus ob Galilejskem jezeru zagleda brata Simona Petra in Andre­ja: »Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in Andreja, njegove­ga brata. Metala sta mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: 'Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.' Takoj sta pustila mre­že in šla za njim.« (Mt. 4, 18-20).  

Pri­kazana sta v trenutku, ko odvržeta mreže in stopita iz čolna. Andrej je že na obali in steguje roke k Jezusu, ki ga sprejema razširjenih rok; Peter pa se z eno roko še drži čolna, iz katere­ga izstopa, ter gleda Jezusa. Mučeniška smrt. 

Prizor na desni(strani slike) pa prikazuje Andrejevo mučeniško smrt. Na stara leta je Andrej kot škof živel v Patrasu. Tu ga je okoli leta 60 prokonzul Ageas obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu v obliki črke X, ker ni hotel darovati poganskim bogovom. Quaglio oz. njegovi pomočniki so prizo­rišče naslikali nekoliko dvignjeno nad okolico (pod njim vidimo mno­žico in vojake s sulicami, stražarje).

Rablja Andreja pravkar privezuje­ta na križ, on pa ima pogled uprt v nebo. Prizor dopolnjujeta še vojak na konju z zastavo in mož v turbanu s prekrižanimi rokami v zavihku pla­šča, ki očitno nadzorujeta dogajanje.

•  V ponedeljek, na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitve­nih namenih za rajne. Gospod nad­škof bo imel slovesno sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah ob 15.00.

•  V torek, na dan vseh vernih rajnih, bodo svete maše po običajnem delavniškem razporedu.

•  V četrtek, 4. 11., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

•  V petek, 5. 11., na prvi petek, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

•  V soboto, 6. 11., na prvo soboto, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.

•   Nedelja, 31. 10.: 31. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik

•   Torek, 2. 11.: spomin vseh vernih rajnih, verne duše

•   Sreda, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec

•   četrtek, 4. 11.: sv. Karel Boromejski, škof

•   Petek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika

•   Sobota, 6. 11.: sv. Lenart, opat

•   Nedelja, 7. 11.: 32. nedelja med letom, zahvalna

Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. 

V petek in soboto bo na voljo vsaj en spovednik 

od 7.00 do 12.00 ter 

od 17.00 do 19.00, 

v nedeljo pa bo spovedovanje po običajnem urniku.

Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek, ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-  PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-  nošenje maske,

-  razkuževanje rok in

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

Pred nami sta praznika vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za vaše drage rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo svete maše. Imena z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. Boglonaj!


 

 

 TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)