Teden Božje Besede 26. 2.-5. 3. 2017

8. nedelja med letom 1 Kor 4,1-5

S to nedeljo sklepamo zaporedno branje iz prvega pisma Korinčanom. Doslej nas je Pavel z različnih vidikov poskušal opo­zoriti na nevarnost, če se preveč

zanašamo zgolj na človeka, nje­govo modrost in sposobnosti, saj pri tem zlahka prezremo in izgubimo izpred oči svojo pra­vo poklicanost. Tudi različni »oznanjevalci« lahko s svojim učenjem in oznanjevanjem zamegli­jo resnični Kristusov nauk ter tako ljudi odvračajo od prave poti. Pavel zato tokrat še bolj jasno izpostavi, ka­kšna je vloga in naloga pravega oznanjeval- ca. Ko pravi, naj imajo apostole za »Kri­stusove služabnike«, želi poudariti pomen popolne vdanosti in pripadnosti Kristu­su, saj le tak lahko postane tudi zanesljiv »oskrbnik Božjih skrivnosti«. Vesten oskrbnik pa ne oznanja svoje besede ali nauka, ne govori v lastnem imenu, pač pa oznanja skrite Božje načrte, ki jih je Duh razodel. Ker si prizadeva biti zvest in odgo­voren, se tudi ne ozira na sodbe, ki jih ima­jo ljudje o njem. Korinčanom zato priporo­ča, naj ne sodijo tistega, česar še ne morejo v polnosti razumeti. Kajti šele Gospod bo, ko bo prišel, »osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src«.

Lahko bi rekli, da gre v od­lomku pravzaprav za Pavlova navodila, kako pravilno ozna­njati in kaj nas mora pri tem vo­diti in usmerjati. Vsak kristjan je na­mreč poklican k oznanjevanju, pri čemer pa morata biti zanj najvišje merilo Božje kraljestvo in njegova pravica. Ni važno, da ugajamo ljudem, pač pa da zvesto oznanja­mo Božjo besedo. Zato se apostol nikoli ne sme bati sodbe ljudi, ne sme biti nanjo navezan ali od nje odvisen (»Kaj bodo pa ljudje rekli ...«). Sodba je Božja, vsak pa bo »prejel priznanje od Boga« in ne od ljudi.

mag. Roman Starc

Župnikova beseda

Sestre in bratje.

Kakor smo vas že obvestili, s pepelnico, 1. marca, začenjamo z novim razpore­dom delavniških maš in spovedovanja. Kar dolgo smo se o tem pogovarjali (tudi ob vaših pobudah) v Župnijskem pastoralnem svetu in stolnem kapitlju in ob upoštevanju spodnjih razlogov pri­šli do rahlih sprememb, ki bodo v veljavi v postnem času. Če se bo izkazalo, da so spremembe dobre, bodo ostale, sicer bomo tudi z molitvijo iskali nove možnosti. Upoštevali smo naslednje dejavnike: (1) vsaka sveta maša naj ima svoj čas, čas za pripravo in lepo obhajanje brez posebne­ga hitenja - zlasti je bila problematič­na maša ob 9.30, kije od 1. marca ne bo več; (2) ker je »človek pot Cerkve«, že­limo poiskati dober termin za sv. mašo, ki bi ustrezal življenjskemu ritmu ver­nikov; (3) upoštevali smo tudi ure maš v okoliških cerkvah – kjer je ob delavnikih sv. maša ob 10. uri, zato smo jo mi dali na 10.30; (4) možnost spovedovanja pri stalnem spovedniku, zato bo prelat Vin­ko Vegelj na voljo za spoved vsak dan od 8.30 - 9.30; (5) zaznali smo dejstvo, da je od 6.ure do 7. ure zelo malo spovedi, zato bomo s spovedovanjem po novem začeli ob 6.30.

Vljudno prosim, da sprejmete nov red delavniških maš in razpored spovedova­nja, o tem obvestite svoje znance, ga spre­mljate in poveste svoje predloge, pa tudi zadovoljstvo in kritiko. Nova razpore­da sta objavljena tudi na: http://www.stolnica.com/ pa tudi na FB profilu: Stolnica - Ljubljana - Cathedral in seveda na oglasnih deskah.

Želim vse dobro in prisrčno pozdra­vljam,

župnik Jože

Postna postava

Postni čas, ki nas pripravlja na veliko noč, naj bo čas milosti, duhovne poglobi­tve in dobrih del, kijih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa posebne oblike spokor- nosti. Strogi post je na pepelnično sredo (1. 3.) in na veliki petek (14. 4.). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega naje­mo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenja­ti s kakim drugim dobrim delom poko­re ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Povabljeni smo tudi, da se v postnem času pridružimo akciji »>40 dni brez alkoho­la« ali naredimo kakšno drugo odpoved iz ljubezni do Boga in bližnjega in pri­varčevana sredstva namenimo ljudem v stiski.

Postni čas je tudi čas molitve in duhov­nega premišljevanja. Zato povabljeni k svetim mašam, rožnemu vencu, uram Božjega usmiljenja in križevemu potu. Posebej ste povabljeni k postnim govorom naših škofov.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 26. 2.: 8. NEDELJA MED LETOM.

•      Ponedeljek, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik.

•      Torek, 28. 2.: sv. Roman, opat.

•       Sreda, 1. 3. : PEPELNICA. Sreda pred prvim petkom.

•      Četrtek, 2. 3.: sv. Neža, Praška, kla­risa, opatinja. Četrtek pred prvim pet­kom.

•      Petek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica. Prvi petek.

Sobota, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kralje­vič. Prva sobota.

•      Nedelja, 5. 3.: 1. POSTNA NEDE­LJA.

Dogodki pred nami

•      V nedeljo, 26. 2., ob 15.30 molitve­na ura pred Najsvetejšim.

•      V ponedeljek, 27. 2., večerna maša z večernicami za duše v vicah.

•      V torek, 28. 2., večerna maša z ve­černicami. Ob 18.30 je katehumenat.

•       V sredo, 1. 3., na pepelnico, so vse maše s pepelenjem. Ta dan je začetek posta in STROGI POST. Ker je sreda pred prvim petkom, bodo pri večerni sveti maši molitve v čast sv. Jožefu.

•      V četrtek, 2. 3., je četrtek predpr- vim petkom. Pri večerni maši je prvi POSTNI GOVOR, ki ga bo imel nad­škof Stanislav Zore. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovni­kov. Sledi srečanje študentske skupine.

•      V petek, 3. 3., ki je prvi v mesecu, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.

•      V soboto, 4. 3., je prva sobota, ob 8.30 molitev bo pred Najsvetejšim s posvetitvijo Marijinemu Srcu, ob 16.uri maša za domovino.

•      V nedeljo, 5. 3., ob 15.30 križev pot.

Vsak dan lepo povabljeni k molitvi ro­žnega venca ob 8.30 (pred odprtim tabernakljem) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob nedeljah ob 15.30.

lip Postni govori naših škofov

Vsi postni govori bodo ob četrtkih med večerno mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:

•      2. marec: nadškof Stanislav Zore

•      9. marec: škof Franci Šuštar

•      16. marec: škof Franci Šuštar

•      23. marec: škof Anton Jamnik

•      30. marec: škof Anton Jamnik

•      6. april: nadškof Stanislav Zore

Razpored spovedovanja od 1. marca 2017

	NED/PRAZ.	PON	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA
06.30-07.30	Plut	Markelj	Plut	Markelj	Nadškof (Slabe)	Plut	Plut
07.30-08.30	Lap	Slabe	Markelj	Lap	Slabe	Markelj	Lap
08.30-09.30	Vegelj	Vegelj	Vegelj	Vegelj	Vegelj	Vegelj	Vegelj
09.30-10.30	Knep	Arrias	Garaicoechea	Torra	Arias	Torra	Knep
10.30-11.30	Kvaternik	Arrias	Garaicoechea	Torra	Arias	Torra	Šuštar
11.30-12.30	Košir					Stare/Bizjak
12.30-13.00
15.00-16.00						Vegelj/Lap
16.00-17.00	Koncilija					Vegelj/Lap	Kvaternik
18.00-19.15	Slabe	Petrič	Koncilija	Šuštar	Koncilija	Plut	Plut

prelat Anton Slabe - kanonik penintenciarij

V primeru, da ni spovednika, se obrnite na stolniško osebje ali pokličite župnika (031 67 31 11).

Misel tedna

Papež Frančišek v homiliji v rimski žu­pniji sv. Marije Jožefe v nedeljo, 19. fe­bruarja:

»'Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet.' To nam reče Bog Oče. Evangelij pa se konča z Jezusovimi besedami: 'Bodi­te torej popolni, kakor je popoln vaš nebe­ški Oče.' Gre za isto stvar. To je življenj-

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Stolnica - Ljubljana - Cathedral

@stolnica

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 http://www.stolnica.com/

ski program ... Molitev je protistrup za sovraštvo, za vojne, te vojne, ki se začnejo doma, ki se začnejo v četrti, ki se začnejo v družinah ... Če vem, da me nekdo nima rad, da me sovraži, moram moliti pred­vsem zanj. Molitev je mogočna, molitev premaga zlo, molitev prinaša mir.«

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

Teden Božje Besede 19. 2.-26. 2. 2017

7. nedelja med letom 1 Kor 3,16-23

V odlomku, ki ga beremo tokrat, Pavel nadaljuje z mislijo, da je modrost tega sve­ta, modrost tistih, ki se zanašajo samo na sposobnosti lastnega razuma, pri Bogu nespamet oz. no­rost. Človek, ki je preveč po­nosen na svoje dosežke in na moč človeškega spoznanja ter zato misli, da je svoboden in ne potrebuje Boga, vara samega sebe in druge, zato Pavel vzklikne: »Nihče naj se ne vara!« Ponovno opozori Korinčane naj se »ne ponašajo z ljudmi«, ker ne pripadajo temu ali onemu učitelju (Pavlu, Apolu, Kefi), pač pa Kristusu: »Vi (ste) Kristusovi, Kristus pa Božji.« Druga misel, na katero večkrat naletimo v Pavlovih pismih, je, da je človek svetišče ži­vega Boga, Božji tempelj. Ko je Bog v Kri­stusu postal človek in si privzel človeško telo, se je za stalno naselil med nami in po Svetem Duhu deluje v nas: v naših telesih, občestvih in medsebojnih odnosih. Vse, kar je človeškega, Bog po delovanju Svete­ga Duha v nas posvečuje, zato smo v resni­ci »Božji tempelj in Božji Duh prebiva v nas«. To, kar je bil za Jude v Stari zavezi najprej shodni šotor in kasneje jeru­zalemski tempelj, postane v novi zavezi človek, krščanska sku­pnost oz. celotna Cerkev, Kri­stusovo skrivnostno telo: živo prebivališče Boga med ljudmi. Pavel to nenehno ponavlja, saj želi v svojih poslušalcih vzbuditi zavest o dragocenosti njihovega do­stojanstva in vzvišenosti poslanstva: ker so Božji, naj ne oznanjajo več človeške, am­pak Božjo modrost.

V vsej svobodi odrešenega človeka, ki ni več navezan na ta svet in njegovo omeje­no spoznanje, Pavel na koncu preprosto, a osrečujoče ugotavlja: »Vse je vaše: svet, ži­vljenje in smrt, sedanjost in prihodnost.« In v resnici je v Kristusu vse naše.

mag. Roman Starc

Župnikova beseda

Sestre in bratje.

Dve nedelji pred postom v Cerkvi na Slovenskem pri mašah prisluhnemo pa­stirskemu pismu naših škofov. Na 7. nedeljo med letom, 19. februarja, bomo prisluhnili prvemu delu, ki nosi naslov: Sveti krst je Božji dar za vsakega izmed nas, na 8. nedeljo med letom, 26. febru­arja, pa bomo prisluhnili pismu z naslo­vom: Bodite ponosni in ustvarjalni kri­stjani. Sledi že pustni torek in pepelnična sreda, ko bomo začeli postni čas. Tudi v letošnjem postnem času bomo pri­sluhnili postnim govorom naših ško­fov, ki bodo vsak četrtek med večerno mašo. Uvodni in sklepni govor bo imel nadškof Stanislav Zore, vmesna govora pa bosta imela pomožna škofa Franci Šu­štar in Anton Jamnik. V stolnem občestvu imamo poseben privi­legij, da našim pastirjem - škofom lahko večkrat prisluhnemo kot marsikje drugje. Ne da bi se zavedali, imamo posebno mi­lost. Škofje so namreč prvi pastirji, učitelji in posvečevalci.

Naj tu kratko spregovorim o škofovski službi: »Škofje so nasledniki apostolov, najtesnejših Jezusovih učencev in sode­lavcev. S škofovskim posvečenjem škofje sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vod­stveno službo. Škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda... Prvo stopnjo zakramenta svetega reda prejmejo diakoni, drugo duhovniki, tre­tjo, najvišjo stopnjo pa škofje. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva. Diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, kjer kandidat po klicanju Svetega Duha in po polaganju škofovih rok prejme neizbrisno znamenje - zakrament svetega reda. Škof opravlja posvečevalno službo, ki se odraža predvsem v podeljevanju njemu pridržanih zakramentov svete birme in zakramenta sveta reda, to je diakonata, prezbiterata in episkopata. Škofova na­loga v službi učitelja je predvsem ozna­njevanje Božje besede, ki se kaže v pridiganju in skrbi za pristno poučevanje krščanskega nauka, škof v vodstveni služ­bi pa je pastir zaupanega mu ljudstva« (http://katoliska-cerkev.si/narava-skofovske-sluzbe).

Sestre in bratje, radi prisluhnimo našim škofom, njihovemu pastirskemu pismu pred začetkom postnega časa in postnim govorom ter k poslušanju povabimo še druge.

župnik Jože

Iz življenja župnije

V soboto, 11. 2., na praznik lurške Ma­tere Božje, se je zbralo kar lepo število bolnih in starejših. Skoraj 70 jih je pre­jelo zakrament svetega bolniškega maziljenja. Bogu hvala!

Godovi in prazniki

•    Nedelja, 19. 2.: 7. NEDELJA MED LETOM.
•    Ponedeljek, 20. 2.: sv. Sadot in perzijski mučenci ter Jacinata in Frančišek Marto, fatimska pastirčka.
•    Torek, 21. 2.: sv. Peter Damiani, škof - cerkveni učitelj.
•    Sreda, 22. 2: SEDEŽ APOSTOLA PETRA.
•    Četrtek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof - mučenec.
•    Petek, 24. 2.: SV. MATIJA, apostol.
•    Sobota, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja.
•    Nedelja, 26. 2.: 8. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami

•  V nedeljo, 19. 2., bo ob 15.30 mo­litvena ura pred Najsvetejšim.

•  V ponedeljek, 20. 2., večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje za mlade.

•  V torek, 21. 2., bo večerna maša z ve­černicami. Ob 18.30 bo katehumenat.

•  V četrtek, 23. 2., bo po večerni maši srečanje študentske skupine in srečanje biblične skupine.

•  V petek, 24. 2., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.

•   V soboto, 25. 2., bodo ob 8.30 hvalnice.

•   V nedeljo, 26. 2., je bo 15.30 moli­tvena ura pred Najsvetejšim.

Na pepelnično sredo, 1. 3., bomo za­čeli z letošnjim postnim časom. Pri vseh svetih mašah bo pepeljenje. Ta dan začnemo z novim razporedom spovedovanja in delavniških svetih maš, ki bosta objavljena v naslednji številki Te­dna Božje besede.

Vsak dan lepo povabljeni k molitvi ro­žnega venca ob 8.30 (pred odprtim tabernakljem) ali zvečer ob 18. uri.

Misel tedna

Papež Frančišek o Kajnu in Abelu med jutranjo sv. mašo 13. februarja: »Kajn je dal prednost

instinktu, v sebi je raje kuhal to čustvo, ga povečeval, mu pustil rasti.« Greh, ki ga je storil kasne­je, je bil skrit za tem čustvom, ki je rastlo in rastlo. Tako raste tudi sovraštvo med nami: začne se z nečim majhnim, ljubosumnostjo, nevoščljivostjo, in to nato raste. Življenje gledamo le s tega zornega kota. Tista iver za nas posta­ne bruno, toda to bruno imamo sami. In naše življenje se vrti okoli njega »ter uničuje vez bratstva, uničuje bratstvo«. Postopoma postanemo »obsedeni« s ti­stim zlom, ki vse bolj raste in nas »pre­ganja«. Sovraštvo raste in vedno se kon­ča slabo. »Ločim se od svojega brata: ta ni moj brat, ta je sovražnik, ta mora biti uničen, pregnan stran ... In tako so lju­dje uničeni, tako sovraštvo uniči družine, narode, vse!« Tisto grizenje samega sebe od jeze, da si vedno obseden z nečim: to se je zgodilo Kajnu, ki je na koncu svojega brata umoril. »Ne: brata ni. Sem le jaz. Bratstva ni. Sem le jaz.« To, kar se je zgodilo na začetku, se zgodi vsem nam. A ta proces mora biti ustavljen ta­koj na začetku, ustaviti ga je treba že pri prvi zagrenjenosti. »Zagrenjenost ni krščanska. Bolečina da, zagrenjenost ne. Zamera ni krščanska. Bolečina da, za­mera ne. Koliko sovraštva, koliko razdo­rov ...«

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/02/13/

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 http://www.stolnica.com/

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 9.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

Teden Božje Besede 12. 2.-19. 2. 2017

6. nedelja med letom 1 Kor 2,6-10

Na začetku pisma Korinčanom Pavel sva­ri vernike pred ločitvami in razprtijami, ki nastajajo med njimi, ker se preveč zanašajo na različne oznanjevalce evangelija in jih ocenjujejo predvsem po njihovi človeški modrosti in govorniških spo­sobnostih. Glavna misel, ki jo želi poudariti v tokratnem od­lomku, zato je, da pravo razode­tje prihaja od Božjega Duha. Božja modrost je tista, ki je merodajna in spričo katere stopa človek, ki jo oznanja, v ozad­je in se s svojimi sposobnostmi ne ponaša. Pavel tako govori o dveh vrstah modro­sti: pravi in napačni ter postavlja v naspro­tje dve vrsti ljudi. Na eni strani so min­ljivi ljudje, to so tisti, ki se zanašajo samo na naravne zmožnosti svojega razuma in spoznanja, na drugi pa zreli ljudje (»po­polni«), v katerih biva in deluje Sveti Duh.

Prava modrost, tista, »ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše poveličanje«, je Križani in vstali Kristus, saj se je v njem razodela in uresničila zgodovina našega odrešenja. Kristus sam je tista skrivnostna Božja modrost, ki je dotlej »oko ni vide­lo in uho ni slišalo«, prihaja pa v srce človeka, ki ljubi Boga. Skrita osta­ja v norosti in nespameti križa, zato je »noben mogočnik tega sveta« (tisti, ki ostaja zaradi greha zaslepljen in ujet v vezi minljivosti) ne more spoznati in razumeti. Nasprotno pa je ti­stim, ki se dajo poučiti in razsvetliti Svetemu Duhu, dano globlje razumevanje njene skrivnosti.

V tem duhu lahko razumemo tudi Jezu­sove na videz ostre zahteve po doslednem izpolnjevanju postave v evangeliju. Kajti kdor jo hoče pravilno razumeti in po njej zvesto živeti, se mora najprej nasrkati mo­drosti, ki ni od tega sveta, pač pa je skriv­nost Kristusovega križa.

mag. Roman Starc

Župnikova beseda

Sestre in bratje.

Na zadnjih sejah Župnijskega pastoral­nega sveta in zboru kanonikov smo med drugim govorili tudi o redu maševanja in spovedovanja v stolnici. S pepelnico, ki je letos 1. marca, bomo začeli z del­no novim redom maševanja ob delavni­kih (v postnem času, da bomo videli, če se bo ura »prijela«). Sveta maša se iz 9.30 prestavi na 10.30. Morda bo kdo vprašal čemu? Par razlogov navajam tu. Sveta maša je tako vzvišen in enkraten dogodek, (1) da si moramo zanjo vzeti čas verniki in duhovniki. »Pretakanje maš«, kakor je nekdo dejal za maše v stolnici, je teološko in litrurgično nepri­merno. Ker je ob 10. uri sv. maša že v cerkvi Marijinega oznanjenja - Franči­škanih (in tudi pri Sv. Trojici), smo se (2) odločili za 10.30, da bi tako bilo več možnosti za udeležbo pri svetih mašah v centru našega mesta. V stolnici bodo od 1. marca na delovne dneve (od ponedeljka do petka) sv. maše po naslednjem redu: 6.00; 7.00; 7.30; 8.00; 9.00; 10.30 in 18.30 (ob petkih tudi ob 16.00). Ritem prazničnih maš na delovni dan bo ostal enak doseda­njemu (6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00 in 18.30). Nedeljski razpored sve tih maš ostaja enak.

Po odhodu prelata Rafka Lešnika (prav­zaprav že kakšno leto prej) seje v stolnici pojavilo vprašanje pomanjkanja stalne­ga spovednika, se pravi spovednika, ki bi bil na voljo za spovedovanje vsak dan ves teden ob določenih (istih) urah. Pre­lat Vinko Vegelj je sprejel ta izziv in bo

od pepelnice (1. marca) naprej vsak dan spovedoval od 8.30 do 9.30. S temi možnostmi skušamo iti naproti vam in ritemu sodobnega človeka. Dru­gi vatikanski koncil je poudaril, da je »človek pot Cerkve«, sveti oče Frančišek pa večkrat poudarja, da je potrebno po župnijah, zlasti po mestih, prilagoditi ritem možnosti udeležbe pri zakramen­tih ritmu prebivalstva. Kakor je Jezus šel naproti ljudstvu, želimo iti tudi mi. In naj vas seznanim še z odločitvijo o celodnevnem postnem romanju, ki ga bomo imeli v soboto, 1. aprila. Na Žup­nijskem pastoralnem svetu smo namreč ugotovili, da je bilo lansko popoldansko postno romanje zelo lepo in bi bilo dobro letos poromati ves dan, v večjem številu in to z avtobusom, da imamo lahko tudi čas za spoznavanje, prijetno druženje in graditev občestva vzajemnosti. V bližnji prihodnosti bomo izbrali romarski kraj in pripravili program, da se boste lahko pravočasno prijavili. Ali nam bo uspelo še letos organizirati daljše romanje, re­cimo k sv. patru Piju in v Bari, kjer so relikvije našega zavetnika sv. Nikolaja, pa vas bomo tudi pravočasno obvestili. Romanje na Brezje ob prazniku Marije Pomagaj seveda ostane. Obilo blagoslova želim vsem.

 župnik Jože

Godovi in prazniki

•   Nedelja, 12. 2.: 6. NEDELJA MED LETOM..

•   Ponedeljek,13. 2.: sv. Jordan Saški, redovnik.

•        Torek, 14. 2.: sv. Valentin (Zdrav- ko), duhovnik - mučenec.

•        Sreda, 15. 2: sv. Klavdij, redovnik.

•        Četrtek, 16. 2.: Julijana Koprska, mučenka.

•        Petek, 17. 2.: sedem sv. ustanovite­ljev servitov.

•        Sobota, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, duhovnik - mučenec.

•        Nedelja, 12. 2.: 7. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami

•        V nedeljo, 12. 2., je ob 15.30 mo­litvena ura pred Najsvetejšim za bol­nike in trpeče

•        V ponedeljek, 13. 2., večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje za mlade.

•   V torek, 14. 2., je večerna maša z večernicami za ustanovitelje stolne­ga kapitlja. Ob 18.30 je katehumenat.

•   V sredo, 15. 2., je ob 10.15 »tečaj za preprečevanje padcev«, ob 19.15 pa mistagogija - verouk za odrasle v konferenčni dvorani.

•   V četrtek, 16. 2., v Baragovi dvora­ni stolnega župnišča ob 19.15 v sklo­pu večerov Le en res dob'r skupaj s Svetom katoliških izobražencev preda­vanje g. Jožeta Strgarja z naslovom »Glavno mesto v osamosvojitvenih dneh - spomini prvega demokra­tično izvoljenega župana«

•  V petek, 17. 2., je ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.

•  V soboto, 18. 2., so ob 8.30 hvalnice.

•   V nedeljo, 19. 2., je ob 15.30 mo­litvena ura pred Najsvetejšim.

Povabilo na Le en res dob'r

V sklopu stolniških večerov Lepo, en­kratno, resnično in dobro (Le en res dob'r) vas skušaj s Svetom katoliških laikov vabimo na predavanje g. Jožeta Strgarja, prvega demokratično izvolje­nega župana Ljubljane po 2. svetovni vojni. Predavanje z naslovom »Glav­no mesto v osamosvojitvenih dneh - spomini prvega demokratično iz­voljenega župana« bo v četrtek, 16. februarja, ob 19.15 (po večerni maši) v Baragovi dvorani stolnega župnišča (1. nadstropje).

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna

Papež Frančišek med jutranjo sv. mašo 6. februarja o togosti zapovedi, svobodi in ljubezni:

»Namesto da bi srce odprli za dar, so se« pismouki »skrili in zatočišče našli v togosti zapovedi, katere so pomnožili do 500 ali še več... Niso znali sprejeti daru. Dar se lahko sprejme le s svobodo. Ti, ki so bili togi, pa so se bali svobode, ki nam jo daje Bog; bali so se ljubezni.«

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/02/06/

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 9.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

Teden Božje Besede 5. 2.–12. 2. 2017

5. nedelja med letom 1 Kor 2,1-5

Prejšnjo nedeljo je apostol Pavel govoril o tem, kako si je Bog izbral to, kar je nespametno in slabotno, da bi se nihče sam od sebe ne ponašal pred Bogom. 
V današnjem odlomku pa vidimo, da pri tem misli najprej nase, saj zapiše, da ni prišel h Korinčanom »z vzvišenostjo besede ali modrosti«. Ne zanaša se torej nase, pač pa na Boga, ki bo po njem pričeval in razodeval svojo skrivnost. Pavel ima namreč za seboj neprijetno in bolečo izkušnjo oznanjevanja iz Aten. Tam je poskušal ljudi očarati s svojimi govorniškimi sposobnostmi in vso modrostjo, kolikor jo je premogel, a se je vse skupaj kaj klavrno končalo.
Njegov govor je bil prava polomija, Atenci pa so ga posmehljivo zavrnili z besedami: »O tem te bomo poslušali drugič …« Zanj je bila to dobra šola v spoznanju, da je Božja govorica popolnoma drugačna, da Bog ljudi ne nagovarja z izbranimi besedami ali filozofskim pristopom, ampak zelo konkretno in brez olepševanja. Spozna, da mora v središče svojega oznanjevanja postaviti Kristusov križ, ki je v očeh tega sveta znamenje slabosti in nespameti, vendar ko ga sprejmemo z vero, postane najmočnejše znamenje in najgloblja modrost, znamenje Božje moči in modrosti.
Gre seveda za »tvegano dejanje « in Pavel se tega boji, saj se zaveda, da je sam po sebi »slaboten, v strahu in velikem trepetu«. Njegova samozavest je zopet na preizkušnji, saj tu še bolj kot v Atenah tvega, da ga ne bodo sprejeli, razumeli, da ga bodo tožili in obsodili. A tokrat svoje zaupanje položi na »Duha in Božjo moč«, ki bosta delovala v srcih tistih, ki bodo sprejeli njegovo oznanilo. In z Božjo (po)močjo mu uspe.

mag. Roman Starc

Namesto župnikove besede iz Pisma bolnikom Dragi bratje in sestre v Kristusu – MIR IN DOBRO!

Namenoma sem vas v pozdravu vse nagovoril kot brate in sestre. Zakaj? Zato, ker če rečemo, da smo vsi bratje in sestre med sabo, to pomeni, da imamo vsi enega Očeta – nebeškega Očeta. In mi vsi smo njegovi ljubljeni otroci, nad katerimi ima Oče posebno veselje, usmiljenje ter ljubezen. Zakaj vam želim to dopovedati ravno ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov, ki ga tako kot vsako leto obhajamo 11. februarja, na god lurške Matere Božje, tokrat že 25. leto?
K temu me spodbuja naslov poslanice z naslovom Čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi je storil Vsemogočni. Pa tudi zato, ker včasih, ko pride kakšna preizkušnja, bolezen, trpljenje ali bolečina, morda nekoliko pozabimo na to, teže začutimo Božjo bližino, ljubezen in težko opazimo Jezusovo roko, ki nas dviga v Očetovo naročje. Pa vendar vam povem – še posebej vsem, ki trpite na duši ali telesu, da Bog nikogar ne pusti samega. Trpljenje, križ tudi nikoli ni kazen. Je bil morda Jezusu naložen križ za kazen, ker je kaj narobe naredil? Seveda ne! Ampak ker preko križa prihaja na ta svet odrešenje za mnoge ljudi. Dragi preizkušeni bratje in sestre.
Vsak križ, solza, bolečina, ki jo darujete za drugega ali Bogu kot svoj dar in žrtev, je znamenje ljubezni, ki jo imate do svojih bližnjih in do Boga … Ljudje pravijo, da ni več čudežev, jaz pa vam pravim: poglejte ljudi, ki kljub trpljenju, bolezni, križu in bolečinam ohranijo vero, zaupanje, ljubezen. To je nekaj nadnaravnega, to je pravi čudež. Kolikokrat se mi zgodi, da me bolnik sprejme celo z nasmehom na obrazu. Vedno ko pomislim na vse te ljudi, komaj premagujem solze – ne solze žalosti, ampak solze notranje sreče in miru, ki ga doživljam ob teh ljudeh. Dragi preizkušeni bratje in sestre, ki sprejemate svoj križ v veri in zaupanju ter ga z ljubeznijo darujete za svoje bližnje in Bogu kot svoj dar in svojo žrtev: vi ste luč, vi ste zgled, vi prinašate odrešenje za mnoge ljudi (tudi zame). Vaš križ ni zaman! Naj bo skromna beseda HVALA znamenje iskrene hvaležnosti vsakemu posebej za vse dobro.
Rad bi namenil še kakšno misel vsem svojcem in prijateljem bolnikov. Vsem »zdravim«, ki smo poklicani, da pomagamo nositi bremena šibkejšim. Včasih se počutim tako nemočnega in majhnega, ko vidim ob sebi človeka, še posebej otroka, ki je bolan … Nekaj pa lahko storim, ne samo jaz, ampak vsak izmed nas: da trpečim stojimo ob strani, da jim izkažemo svojo bližino in ljubezen, da jim pokažemo, da niso sami, da molimo zanje, da z njimi delimo trpljenje in žalost, da jim pomagamo nositi križ. Da človeka objamemo. In tukaj imate bolnikova družina, prijatelji in tudi duhovniki temeljno vlogo in poslanstvo: stati trpečemu ob strani, da bi nihče ne ostal sam … Največ pomeni ljubezen, toplina, spoštovanje, zaupanje in hvaležnost, ki jo izkažeš bližnjemu. Naši medosebni odnosi, naša ljubezen do bližnjih, vera, upanje, dobrota, toplina, odpuščanje, usmiljenje, hvaležnost – to je tisto, kar gre preko smrti, kar ostane za večnost.
Ob koncu naj podelim z vami samo še osebno izkušnjo, ki jo imam z zdravstvenimi delavci. Ne veste, kako zelo požrtvovalni, odprti so zdravniki, sestre in vsi zdravstveni delavci. To je neverjetno. Res ne poznam preveč političnoupravnega ozadja slovenskega zdravstva, ampak eno stvar vam pa povem: dokler bomo imeli takšne zdravnike, sestre, zdravstvene delavce, pri tem mislim tudi na vse podporne službe, se ne bojim za slovensko zdravstvo.
Včasih na pol v šali povem: če bi mi prepovedali duhovniško službo, bi šel takoj študirat za zdravstvenega tehnika. Ker jih resnično občudujem. Vsak dan rešujejo življenja ljudi. Iskrena hvala tudi njim. Dokler bomo ohranili vero, zaupanje in ljubezen, se nam ni treba ničesar bati – niti smrti. Bog vas blagoslovi!
 p. Daniel Golavšek OFMConv

Iz življenja župnije 

• V nedeljo, 29. 1., smo obhajali nedeljo Svetega pisma. Pri maši ob 10.30 smo evangelij brali kar iz razstavljene unikatne izdaje Svetega pisma.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 5. 2.: 5. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Agata, mučenka.
• Ponedeljek, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci.
• Torek, 7. 2.: sv. Koleta, devica.
• Sreda, 8. 2: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj. Prešernov dan – državni praznik.
• Četrtek, 9. 2.: sv. Apolonija (Polona), devica – mučenka.
• Petek, 10. 2.: sv. Sholastika, devica – redovnica.
• Sobota, 11. 2.: lurška Mati božja, svetovni dan bolnikov.
• Nedelja, 12. 2.: 6. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 5. 2., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev.
• V ponedeljek, 6. 2., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolsko mladino in seja župnijskega pastoralnega sveta.
• V torek, 7. 2., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V petek, 10. 2., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V soboto, 11. 2., bodo ob 8.30 hvalnice
. Pri svetih mašah se bomo spomnili bolnikov in zanje molili.
 • V nedeljo, 12. 2., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim za bolnike in trpeče.

Vabilo na kateheze 

Neokatehumenska pot vabi na kateheze, ki bodo v stolnem župnišču vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Začetek v nedeljo, 5. februarja. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek v poslanici za 51. svetovni dan družbenega obveščanja (28. maj 2017): »Kdor se z vero pusti voditi Svetemu Duhu, postaja sposoben razločevati v vsakemu dogodku, kar se dogaja med Bogom in človeštvom, ter tako prepoznati, kako On sam v dramatičnem scenariju tega sveta piše dramo zgodovine zveličanja.
Nit, s katero se tke ta sveta zgodovina, je upanje in tkalec ni nihče drug kot Duh Tolažnik. Upanje je najponižnejše med krepostmi, saj ostane skrito v gubah življenja in je podobno kvasu, ki omogoči vzhajanje vsega testa. Mi ga hranimo tako, da vedno znova beremo Dobro novico, ta evangelij, ki je bil ponatisnjen v ogromno izdajah v življenju svetnikov, mož in žena, ki so postali ikone Božje ljubezni.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/24/

Teden Božje Besede 29. 1.–5. 2. 2017

4. nedelja med letom 1 Kor 1, 26-31 

Pavlov vzklik: »Glejte, bratje, kakšni ste poklicani!« bi marsikomu lahko zvenel tudi kot očitek, češ, glejte, kakšni ste, zlasti še, ker nam v ušesih še vedno odmeva njegovo svarilo pred razprtijami in prepiri. Zdi se celo, da nima ravno dobrega mnenja o kristjanih v Korintu, da jih ima za »drugorazredne«, ko govori o tem, da je večina med njimi nespametnih, slabotnih, preprostih in zaničevanih. A gre le za trenuten in napačen vtis, saj takoj nato pravi, da so takšni zato, ker jih je Bog take izbral. Gre torej za neke vrste privilegij, poklon, ki pa ga včasih kljub Božji izvolitvi težko razumemo. Ljudje smo namreč po svoji naravi nagnjeni k občudovanju vsega tistega, kar je lepo, bogato, pametno in uspešno, torej vsega tistega, kar v človeških očeh nekaj pomeni. Bog pa ne samo med Korinčani, pač pa v vsej odrešenjski zgodovini običajno izbira ljudi, ki predstavljajo pravo nasprotje tem človeškim merilom in idealom. Lahko bi rekli, da Pavel tu poda svojo različico blagrov, v katerih Jezus popolnoma prevrne človeško in postavi božjo lestvico vrednot. Pri tem pa nikakor ne želi omalovaževati človeških dosežkov, uspeha ali talentov, temveč zgolj opozoriti na to, da se s tem »pred Bogom ne bi ponašal noben človek«. Kajti zavedati se moramo, da nam je vse to dal on sam v svoji brezmejni darežljivosti. Edino, kar »šteje« in s čimer se lahko upravičeno ponašamo, je to, kar smo »v Kristusu Jezusu« v Božjih očeh. V njem imamo namreč vse, po čemer so drugi hrepeneli: on je »modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odrešenje«. Vse to nam je darovano po njem in samo v tem je naša prava vrednost in naš ponos.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Naj danes z vami delim nekaj misli mag. Jurija P. Emeršiča ob govoru na memorialu ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka (stolnica, 20. januarja 2017) . »V času izida /…/ pastirskega pisma je postalo tudi oblastnikom jasno, da Sveti sedež ne namerava imenovati novega ljubljanskega škofa, ki bi bil všečen oblastnikom /…/ Največji absurd je, da je vodstvo nemške obveščevalne službe sredi vojne Rožmana in Stepinca označilo za najbolj odločna nasprotnika nacifašizma v Jugoslaviji.
Montirana povojna procesa pa sta obema očitala podporo temu istemu nacifašistinemu režimu. Vovk je dobro vedel, da je to laž in da je bil Rožman vedno odločen nasprotnik tako internacionalnega kot tudi nacionalnega socializma.
Zato se je Vovk vselej odločno postavil v bran Prevzvišenemu. Globoko ga je spoštoval in se o njem najlepše izražal, čeprav so ga oblastniki večkrat hoteli prepričati, naj se mu zoperstavi in doseže njegovo zamenjavo.
To je Vovk vsakokrat kategorično zavrnil, čeprav ga je zvestoba Rožmanu zelo drago stala. /…/ V Udbinih dokumentih pa je pisalo, da je Cerkev kot hrbtenico opozicije potrebno s politiko diferenciacije zlomiti /…/

Nasilje pa je doseglo vrh z zažigom v Novem mestu, na današnji dan leta 1952. Na napad se je Udba dobro pripravila. Sorodnik enega od načrtovalcev mi je zaupal, da se je njegov dedek z Udbo sprl, češ: 'Mučenca boste naredili iz njega.' In so ga, čeprav ni umrl neposredno po napadu, ko ga je eden od 'spontanih demonstrantov' polil z bencinom, nekdo pa je pristavil k politi suknji ogenj /…/ 

'Ubijmo hudiča' se je drla množica, ko je zagorel. 'Zgori naj hudič, crkne naj,' so se drli. Vovk se je rešil gorečih oblačil, nato pa moral s hudimi opeklinami počakati več ur, ko je odpeljal vlak proti Ljubljani /…/ Škof Vovk je požig preživel.
Prepričan pa sem, da ni zaradi tega nič manj mučenec za vero. Kvečjemu bolj, saj njegovo mučeništvo ni trajalo nekaj trenutkov, ampak od leta 1945 do 1963.
Ko se je leta 1962 že kot nadškof udeležil 2. vatikanskega cerkvenega zbora, so ga tam vsi pozdravljali kot sodobnega mučenca. Tudi papež, ki je Vovku rekel: 'Jaz bi moral poklekniti pred Vami.'

Za milosti, ki nam jih lahko prinese njegova priprošnja, Slovenci premalo molimo.
Na tem področju so nam lahko zgled južni sosedje Hrvati. Bolj kot večina Slovencev so ponosni na svojo zgodovino, svetnike in državo. Ni glavni problem, da nam bodo speljali teran.
Posvojili so tudi našega Antona Mahniča, ki ga pri nas nismo znali ovrednotiti, ga prekrstili v Mahnića in že teče postopek za njegovo beatifikacijo.

Pa še brez česa bomo ostali, če se ne bomo zgledovali po junaških likih iz naše zgodovine. In to je škof Vovk brez dvoma bil. Skrajni čas je, da se mu začnemo priporočati vsi, od glave do peta svete katoliške in apostolske Cerkve « (vir: http://sl.radiovaticana.va/ news/2017/01/20/). Radi se torej, bratje in sestre, priporočajmo božjima služabnikoma Antonu Vovku in Antonu Strletu. 

župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V sredo, 18. 1., je večerno sv. mašo ob začetku ekumenske osmine daroval škof Šuštar.
• V četrtek, 19. 1., je apostolski nuncij Juliusz Janusz ob 30. dnevu smrti nekdanjega nuncija v Sloveniji nadškofa Edmonda Farhata daroval sv. mašo.
• V petek, 20. 1., je ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka sv. mašo daroval škof Šuštar. Po maši je imel kratko predstavitev škofa Vovka še mag. Emeršič.
• V soboto, 21. 1., je ob 16. uri sveto mašo ob začetku postopka za beatifikacijo dr. Antona Strleta daroval nadškof Stanislav Zore.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 29. 1.: 4. NEDELJA MED LETOM – NEDELJA SV. PISMA.
• Ponedeljek,30. 1.: sv. Martina, devica – mučenka.
• Torek, 31. 1.: sv. Janez Bosko, duhovnik – ustanovitelj salezijancev.
• Sreda, 1. 2.: sv. Brigita Irska, opatinja; sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 2. 2.: Praznik JEZUSOVEGA DAROVANJA – SVEČNICA; četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 3. 2.: sv. Blaž, škof – mučenec; prvi petek.
• Sobota, 4. 2.: sv. Andrej Corsini, škof, in Jožef Leoniški, kapucin; prva sobota.
• Nedelja, 5. 2.: 5. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Agata, mučenka.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 29. 1., bo ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
• V ponedeljek, 30. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje srednješolske mladine.
• V torek, 31. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 1. 2., ob 10.15 bo »tečaj za preprečevanje padcev« v Grozdetovi dvorani. SREDA PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev k sv. Jožefu.
• V četrtek, 2. 2., na SVEČNICO, bodo sv. maše po prazničnem redu na delovni dan. Sv. mašo ob 16. uri bo daroval škof Franci Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za svetost duhovnikov in nove duhove poklice.
 • V petek, 3. 2., bo pri vseh mašah BLAGOSOSLOV SV. BLAŽA. PRVI PETEK – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu srcu; ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V soboto, 4. 2., PRVA SOBOTA – ob 8.30 bodo litanije Matere Božje s posvetitvijo Marijinemu srcu.
• V nedeljo, 5. 2., ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev.

Vabilo na kateheze 

Povabljeni na kateheze za odrasle, ki bodo v stolnem župnišču vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Začetek bo v nedeljo, 5. februarja. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna

Papež Frančišek v intervjuju za španski El Pais: »Cerkev, ki ni blizu, ni Cerkev. Je sicer dobra nevladna organizacija ali dobra in pobožna ustanova, ki se posveča dobrodelnosti, pride skupaj na čaj in opravi dobro delo.« Evangelij poskušam »peljati naprej … Novost evangelija povzroča osuplost, ker je v svojem bistvu pohujšljiv … Če se kdo ne strinja, je prav, da se pogovarja, da ne vrže kamna in potem skrije roko. To ni človeško,je hudodelsko. Vsi imajo pravico razprav ljati. Razprava zelo pobrati, ne pa obrekovanje.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/24/papez ...